Zabura 120

1 Waƙar haurawa. Na yi kira ga Ubangiji cikin damuwata, ya kuwa amsa mini.

Pesem preizvrstna. Gospoda sem klical v največji stiski svoji, in uslišal me je.

2 Ka cece ni, ya Ubangiji, daga leɓuna masu ƙarya da kuma daga harsuna masu yaudara.

Gospod, reši me ustne lažnjive, zvijačnega jezika.

3 Me zai yi maka, me kuma ya fi, ya kai harshe mai yaudara?

Kaj naj ti dá, ali kaj pridene jezik zvijačni?

4 Zai hukunta ku da kibiyoyi masu tsini na jarumi, tare da garwashin wuta na itacen tsintsiya.

Besede podobne ostrim pušicam mogočnega, primérne žarjavici brinjevi.

5 Kaitona da nake zama a Meshek, da nake zama a ciki tentunan Kedar!

Gorjé meni, ker popotujem toliko časa, stanujem kakor prebivalci šatorov Kedarski.

6 Da daɗewa na zauna a cikin waɗanda suke ƙin salama.

Predolgo zdí se duši moji da je prebivala pri sovražniku mirú.

7 Ni mutum ne mai salama; amma sa’ad da na yi magana, su sai su yi ta yaƙi.

Jaz ljubim mir, ali ko govorim, kličejo oni na boj.