Zabura 116
1 Ina ƙaunar Ubangiji, gama ya ji muryata; ya ji kukata ta neman jinƙai.
Dovolj mi je, da Gospod usliši glas moj, molitve moje.
2 Domin ya juye kunnensa gare ni, zan kira gare shi muddin ina da rai.
Ker je uho svoje nagnil meni, zatorej ga bodem klical svoje dni.
3 Igiyoyin mutuwa sun shaƙe ni, wahalar kabari sun zo a kaina; na cika da wahala da ɓacin rai. (Sheol h7585)
Ko me obdajajo smrtne bolečine, in me obhajajo grobne stiske; nadlogo in žalost nahajam. (Sheol h7585)
4 Sai na kira ga sunan Ubangiji na ce, “Ya Ubangiji, ka cece ni!”
Če kličem ime Gospodovo, govoreč: "Rotim te, Gospod, reši dušo mojo!"
5 Ubangiji mai alheri ne da kuma mai adalci; Allahnmu yana cike da tausayi.
Milosten je Gospod, in pravičen, Bog naš, pravim, usmiljen.
6 Ubangiji yana tsare masu tawali’u; sa’ad da nake cikin tsananin bukata, ya cece ni.
Preproste rešuje Gospod; ko sem ponižan, prinese mi blaginjo.
7 Ka kwantar da hankali, ya raina, gama Ubangiji mai alheri ne a gare ka.
Povrni se v pokoj svoj, duša moja, ker Gospod je dobrotljiv tebi.
8 Gama kai, ya Ubangiji, ka ceci raina daga mutuwa, idanuna daga hawaye, ƙafafuna daga tuntuɓe,
Ker si otél mene samega smrti, oči moje sólz, nogo mojo padca,
9 don in iya tafiya a gaban Ubangiji a ƙasar masu rai.
Neprestano bodem hodil pred Gospodom, v krajih živečih.
10 Na gaskata, saboda haka na ce, “An azabtar da ni ƙwarai.”
Veroval sem, ko sem hotel to govoriti; jaz sem bil aboten čez mero.
11 Kuma cikin rikicewana na ce, “Dukan mutane maƙaryata ne.”
Jaz sem rekel hiteč: Vsak človek je lažnjiv.
12 Yaya zan sāka wa Ubangiji saboda dukan alherinsa gare ni?
Kaj naj povrnem Gospodu? Vse dobrote njegove me premagujejo.
13 Zan daga kwaf na ceto in kuma kira ga sunan Ubangiji.
Čašo vse blaginje bodem povzdignil in slavil ime Gospodovo,
14 Zan cika alkawurana ga Ubangiji a gaban dukan mutanensa.
Obljube svoje opravljajoč Gospodu, skôraj pred vsem ljudstvom njegovim.
15 Abu mai daraja a gaban Ubangiji shi ne mutuwar tsarkakansa.
Draga je pred obličjem Gospodovim smrt njih, katerim izkazuje milost.
16 Ya Ubangiji, da gaske ni bawanka ne; ni bawanka ne, ɗan baiwarka; ka’yantar da ni daga sarƙoƙi.
Prosim, Gospod, ko sem jaz hlapec tvoj, hlapec tvoj sem, dekle tvoje sin; raztrgal si vezí moje:
17 Zan yi hadayar godiya gare ka in kuma kira bisa sunan Ubangiji.
Tebi naj darujem hvalno daritev, in slavim ime Gospodovo.
18 Zan cika alkawurana ga Ubangiji a gaban dukan mutanensa,
Obljube svoje bodem opravljal Gospodu skoraj pred vsem ljudstvom njegovim;
19 a filayen gidan Ubangiji, a tsakiyarki, ya Urushalima. Yabi Ubangiji.
V vežah hiše Gospodove, sredi tebe, Jeruzalem. Aleluja!
