< Zabura 115 >
1 Ba gare mu ba, ya Ubangiji, ba gare mu ba amma ga sunanka yă sami ɗaukaka, saboda ƙaunarka da amincinka.
Ne nam, Gospod, ne nam; temuč imenu svojemu daj čast, zavoljo milosti svoje, zavoljo zvestobe svoje.
2 Me ya sa al’ummai suke cewa, “Ina Allahnsu?”
Zakaj bi govorili narodi: Kje je sedaj njih Bog?
3 Allahnmu yana a sama; yana yin duk abin da ya ga dama.
Saj Bog naš je v samih nebesih, storí, karkoli mu je po volji.
4 Amma gumakansu azurfa da zinariya ne, da hannuwan mutane suka yi.
Maliki njih sreberni in zlati, delo rok človeških,
5 Suna da bakuna, amma ba sa magana, idanu, amma ba sa gani;
Usta imajo, pa ne govoré; oči, pa ne vidijo;
6 suna da kunnuwa, amma ba sa ji, hanci, amma ba sa jin ƙanshi
Ušesa imajo, pa ne slišijo; nos imajo, pa ne duhajo;
7 suna da hannuwa, amma ba sa iya taɓa kome, ƙafafu, amma ba sa iya tafiya; ba sa iya ce wani abu da maƙogwaronsu.
Roke, pa ne tipajo; noge, pa ne hodijo; z grlom svojim ne črhnejo.
8 Masu yinsu za su zama kamar su, haka kuma zai kasance da duk wanda ya dogara da su.
Podobni so njim, ki jih delajo, kdorkoli jim zaupa.
9 Ya gidan Isra’ila, ku dogara ga Ubangiji, shi ne mai taimakonsu da garkuwarsu.
Izrael, zaupaj Gospodu; pomoč je tém in ščit je tém.
10 Ya gidan Haruna, ku dogara ga Ubangiji, shi ne mai taimakonsu da garkuwarsu.
Vi iz družine Aronove, zaupajte Gospodu, pomoč je tém in ščit je tém.
11 Ku da kuke tsoronsa, ku dogara ga Ubangiji, shi ne mai taimakonsu da garkuwarsu.
Boječi se Gospoda zaupajte Gospodu, pomoč je tém in ščit je tém.
12 Ubangiji yakan tuna da mu zai kuma albarkace mu. Zai albarkace gidan Isra’ila, zai albarkace gidan Haruna,
Gospod spomnivši se nas bode blagoslavljal; blagoslavljal družino Izraelovo, blagoslavljal družino Aronovo.
13 zai albarkace waɗanda suke tsoron Ubangiji, manya da ƙanana duka.
Blagoslavljal boječe se Gospoda, male in velike vred.
14 Bari Ubangiji yă sa ku ƙaru, da ku da’ya’yanku.
Množil vas bode Gospod, vas in otroke vaše.
15 Bari Ubangiji yă albarkace ku, shi Mahalicci sama da ƙasa.
Blagoslovljeni bodete Gospodu, kateri je narodil nebo in zemljo.
16 Saman sammai na Ubangiji ne, amma ya ba da duniya ga mutum.
Sama nebesa, nebesa so Gospodova; in zemlja, katero je dal sinom človeškim.
17 Ba matattu ba ne masu yabon Ubangiji, waɗanda suke gangara zuwa wurin da ake shiru;
Ne kateri so umrli, hvalijo Gospoda; ne katerikoli gredó dol v kraj molčanja,
18 mu ne masu ɗaukaka Ubangiji, yanzu da har abada kuma. Yabi Ubangiji.
Ampak mi bodemo blagoslavljali Gospoda; od sedaj do vekomaj. Aleluja!