< Zabura 112 >
1 Yabi Ubangiji. Mai albarka ne mutumin da yake tsoron Ubangiji, wanda yakan sami farin ciki mai girma a umarnansa.
Hvalite Gospoda. Blagoslovljen je človek, ki se boji Gospoda, ki se silno razveseljuje v njegovih zapovedih.
2 ’Ya’yansa za su zama manya a ƙasar; tsaran masu aikata gaskiya za su sami albarka.
Njegovo seme na zemlji bo mogočno; rod iskrenih bo blagoslovljen.
3 Wadata da arziki suna a cikin gidansa, adalcinsa zai dawwama har abada.
Premoženje in bogastva bodo v njegovi hiši in njegova pravičnost traja za vedno.
4 Ko a cikin duhu haske kan haskaka wa mai aikata gaskiya, mai alheri mai tausayi da kuma mai adalci.
Iskrenemu v temi vstaja svetloba; milostljiv je, poln sočutja in pravičen.
5 Abu mai kyau zai zo masa shi da yake kyauta yake kuma ba da bashi hannu sake, shi da yake yin al’amuransa cikin gaskiya.
Dober človek kaže naklonjenost in posoja; svoje zadeve bo usmerjal s preudarnostjo.
6 Tabbatacce ba zai taɓa jijjigu ba; za a tuna da mai adalci har abada.
Zagotovo ne bo omajan na veke, pravični bo v večnem spominu.
7 Ba zai ji tsoron labari marar daɗi ba; zuciyarsa tsayayyiya ce, tana dogara ga Ubangiji.
Ne bo se bal zlih sporočil; njegovo srce je trdno, zaupa v Gospoda.
8 Zuciyarsa tana da kāriya, ba zai ji tsoro ba; a ƙarshe zai zama mai nasara a kan maƙiyansa.
Njegovo srce je utrjeno, ne bo se bal, dokler ne opazi svoje želje na svojih sovražnikih.
9 Ya rarraba kyautansa ga matalauta, adalcinsa zai dawwama har abada; za a ɗaga ƙahonsa sama da bangirma.
Razdelil je, dal je ubogim; njegova pravičnost traja za vedno; njegov rog bo povišan s častjo.
10 Mugun mutum zai gani yă kuma yi fushi, zai ciza haƙora yă kuma lalace; sha’awace-sha’awacen mugaye za su zo ga ƙarshe.
Zlobni bo to videl in bo užaloščen, škripal bo s svojimi zobmi in pešal. Želja zlobnega bo izginila.