< Ayuba 28 >
1 Akwai ramin azurfa akwai kuma wurin da ake tace zinariya.
Zagotovo obstaja žila za srebro in prostor za zlato, kjer ju prečiščujejo.
2 Daga cikin ƙasa ake ciro ƙarfe, ana kuma narkar da tagulla daga cikin dutse.
Železo je vzeto iz zemlje in bron je staljen iz kamna.
3 Mutum ya kawo ƙarshen duhu; yakan bincike zuzzurfar iyaka, yana neman duwatsu a wuri mafi duhu.
On postavlja konec temi in preiskuje vso popolnost: kamne iz teme in smrtno senco.
4 Nesa da inda mutane suke zama, yakan huda rami yă yi abin lilo, a wurin da mutane ba sa bi.
Poplava izbruhne ven, proč od prebivalca, celo vode, pozabljene od stopala. Posušene so, odtekle so proč od ljudi.
5 Cikin ƙasa inda ake samun abinci, a ƙarƙashinta kuwa zafi ne kamar wuta;
Glede zemlje, iz nje prihaja kruh, in pod njo je obrnjeno, kakor bi bil ogenj.
6 akwai duwatsu masu daraja a cikin duwatsunta, akwai kuma zinariya a cikin ƙurarta.
Njeni kamni so mesto za safirje in ta ima zlati prah.
7 Tsuntsu mai farauta bai san hanyarta ba, ba shahon da ya taɓa ganin ta.
Je steza, ki je nobena perjad ne pozna in ki je jastrebovo oko ni videlo.
8 Manyan namun jeji ba su taɓa binta ba, ba zakin da ya taɓa binta.
Levji mladiči je niso pomendrali niti krut lev ni šel mimo nje.
9 Hannun mutum ya iya sarrafa ƙanƙarar duwatsu, yă kuma tumɓuke tushen duwatsu.
Svojo roko izteguje nad skalo, gore prevrača pri koreninah.
10 Yana tona rami a cikin duwatsu idanunsa suna ganin dukan dukiyar da ke cikin duwatsun.
Reke vrezuje med skalami in njegovo oko vidi vsako dragoceno stvar.
11 Yana nema daga ina ruwan rafi yake ɓulɓulowa yana kuma binciko abubuwan da suke a ɓoye yă kawo su cikin haske.
Poplave zvezuje pred poplavljanjem in stvar, ki je skrita, prinaša na svetlobo.
12 Amma a ina ne za a iya samun hikima? Ina fahimta take zama?
Toda kje se bo našla modrost? In kje je kraj razumevanja?
13 Mutum bai gane muhimmancinta ba, ba a samunta a ƙasar masu rai.
Človek ne ve za njeno vrednost niti je ni najti v deželi živih.
14 Zurfi ya ce, “Ba ta wurina”; teku ya ce, “Ba ta wurina.”
Globina pravi: ›V meni je ni.‹ Morje pravi: ›Ta ni z menoj.‹
15 Ba irin zinariyar da za tă iya sayenta, ko kuma a iya auna nauyinta da azurfa.
Ni je moč dobiti za zlato niti ne bo srebro odtehtano za njeno vrednost.
16 Ba za a iya sayenta da zinariyar Ofir, ko sauran duwatsu masu daraja ba.
Ta ne more biti primerjana z zlatom iz Ofírja, z dragocenim oniksom ali safirjem.
17 Zinariya da madubi ba za su iya gwada kansu da ita ba, ba kuwa za a iya musayarta da abubuwan da aka yi da zinariya ba.
Zlato in kristal ji ne moreta biti enaka in njena zamenjava ne bo za dragocenosti iz čistega zlata.
18 Kada ma a ce murjani da duwatsu masu walƙiya; farashin hikima ya fi na lu’ulu’ai.
Nobene omembe ne bo narejene o koralah ali o biserih, kajti cena modrosti je nad rubini.
19 Ba za a iya daidaita darajarta da duwatsun Tofaz na Kush ba, zallar zinariya ma ba tă isa ta saye ta ba.
Topaz iz Etiopije ji ne bo enak niti ne bo ovrednotena s čistim zlatom.
20 “To, daga ina ke nan hikima ta fito? Ina fahimta take zama?
Od kod potem prihaja modrost? In kje je kraj razumnosti?
21 An ɓoye ta daga idanun kowane abu mai rai, har tsuntsayen sararin sama ma an ɓoye masu ita.
Videti je, da je skrita pred očmi vseh živih in prikrita pred zračno perjadjo.
22 Hallaka da mutuwa suna cewa, ‘Jita-jitarta kaɗai muke ji.’
Uničenje in smrt pravita: ›O njeni slavi sva slišala s svojimi ušesi.‹
23 Allah ya gane hanyar zuwa wurinta. Shi ne kaɗai ya san inda take zama,
Bog razume njeno pot in on pozna njen kraj.
24 Gama yana ganin iyakar duniya kuma yana ganin duk abin da yake ƙarƙashin sama.
Kajti gleda do koncev zemlje in vidi pod celotnim nebom,
25 Lokacin da ya yi iska ya sa ta hura, ya kuma auna ruwaye.
ko naredi težo za vetrove in vode odmerja z mero.
26 Lokacin da ya yi wa ruwan sama doka da kuma hanya domin walƙiya,
Ko je naredil odlok za dež in pot za bliskanje groma,
27 sai ya dubi hikima ya auna ta; ya tabbatar da ita, ya gwada ta.
potem jo je videl in jo oznanja. Pripravlja jo, da, in razpoznava.
28 Ya kuma ce wa mutum, ‘Tsoron Ubangiji shi ne hikima, kuma guje wa mugunta shi ne fahimi.’”
Človeku pa pravi: ›Glej, strah Gospodov, to je modrost; in oditi od zla je razumevanje.‹«