Fitowa 18

1 Ana nan sai Yetro firist na Midiyan, kuma surukin Musa, ya ji duk abin da Allah ya yi wa Musa da mutanensa Isra’ila, da kuma yadda Ubangiji ya fitar da Isra’ila daga Masar.

Ko je Jitro, midjánski duhovnik, Mojzesov tast, slišal o vsem, kar je Bog storil za Mojzesa in za svoje ljudstvo Izraela in da je Gospod Izraela privedel iz Egipta,

2 Bayan da Musa ya tura matarsa Ziffora gida, sai surukinsa Yetro ya karɓe ta

je potem Mojzesov tast Jitro vzel Mojzesovo ženo Cipóro, potem ko jo je ta poslal nazaj

3 da’ya’yanta biyu maza. Ana kira ɗaya Gershom, domin Musa ya ce, “Na zama baƙo a baƙuwar ƙasa”;

in njena dva sinova, od katerih je bilo enemu ime Geršóm; kajti rekel je: »Neznanec sem bil v tuji deželi, «

4 ɗayan kuma Eliyezer, domin ya ce, “Allah mahaifina ya taimake ni ya cece ni daga takobin Fir’auna.”

ime drugega pa je bilo Eliézer; kajti: »Bog mojega očeta, « je rekel, »je bil moja pomoč in me osvobodil pred faraonovim mečem.«

5 Yetro surukin Musa tare da’ya’yan Musa da matarsa suka zo wurin Musa a hamada, inda suka kafa sansani kusa da dutsen Allah

Mojzesov tast Jitro je prišel, z njegovima sinovoma in njegovo ženo, k Mojzesu v divjino, kjer je bil utaborjen pri gori Boga

6 Yetro ya riga ya aika wa Musa cewa, “Ni surukinka Yetro, ina zuwa wurinka tare da matarka da’ya’yanka maza biyu.”

in Mojzesu je rekel: »Jaz, tvoj tast Jitro, sem prišel k tebi in tvoja žena in njena dva sinova z njo.«

7 Sai Musa ya tafi yă taryi surukinsa, ya sunkuya ya yi masa sumba. Suka gai da juna, sa’an nan suka shiga tenti.

Mojzes je odšel ven, da sreča svojega tasta in se globoko priklonil ter ga poljubil. Drug drugega sta vprašala o njuni blaginji in prišla v šotor.

8 Musa kuwa ya faɗa wa surukinsa duk abubuwan da Ubangiji ya yi wa Fir’auna da Masarawa domin Isra’ila, da batun wahalolin da suka sha a hanya, da yadda Ubangiji ya cece su.

Mojzes je svojemu tastu povedal vse, kar je zaradi Izraela Gospod storil faraonu in Egipčanom in vse muke, ki so prišle nadnje na poti in kako jih je Gospod osvobodil.

9 Yetro ya yi murna da jin duk abubuwa masu kyau da Ubangiji ya yi wa Isra’ila, wajen cetonsu daga hannun Masarawa.

Jitro se je razveselil zaradi vse dobrote, ki jo je Gospod storil Izraelu, ki ga je osvobodil iz roke Egipčanov.

10 “Yabo ga Ubangiji wanda ya cece ku daga hannun Masarawa da na Fir’auna, wanda kuma ya cece mutanensa daga hannun Masarawa.

Jitro je rekel: »Blagoslovljen bodi Gospod, ki vas je osvobodil iz roke Egipčanov in iz roke faraona, ki je ljudstvo osvobodil izpod roke Egipčanov.

11 Yanzu na san cewa Ubangiji ya fi kowane allah, gama ya yi wannan ga masu girman kai da kuma waɗanda suka wulaƙanta Isra’ila.”

Sedaj vem, da je Gospod večji od vseh bogov, kajti v stvari, v kateri so oni ponosno postopali, je bil on nad njimi.«

12 Sa’an nan Yetro surukin Musa, ya kawo hadaya ta ƙonawa da waɗansu hadayu wa Allah, Haruna ya zo tare da dukan dattawan Isra’ila, suka ci abinci tare da surukin Musa a gaban Allah.

Mojzesov tast Jitro, je vzel žgalno daritev, klavne daritve za Boga in prišel je Aron ter vse Izraelove starešine, da z Mojzesovim tastom jedo kruh pred Bogom.

13 Kashegari, Musa ya zauna domin yă yi wa mutane shari’a, sai suka tsaya kewaye da shi daga safe har yamma.

In pripetilo se je naslednji dan, da se je Mojzes usedel, da sodi ljudstvu in ljudstvo je stalo pri Mojzesu od jutra do večera.

14 Sa’ad da surukinsa ya lura da duk abin da Musa yake yi saboda mutane, sai ya ce, “Mene ne wannan da kake yi wa mutane? Don me kai kaɗai kake zama kana yin shari’a wa mutane, yayinda mutanen nan suke tsaya kewaye da kai daga safe har yamma?”

Ko je Mojzesov tast videl vse to, kar je počel ljudstvu, je rekel: »Kaj je ta stvar, ki jo počneš ljudstvu? Zakaj ti sam sediš, vse ljudstvo pa stoji pri tebi od jutra do večera?«

15 Musa ya amsa ya ce, “Saboda mutanen suna zuwa wurina, don su nemi nufin Allah.

Mojzes je svojemu tastu rekel: »Ker ljudstvo prihaja k meni, da povprašuje od Boga.

16 Duk lokacin da suke da gardama, akan kawo su a wurina, ni kuma sai in raba tsakaninsu, in kuma koya musu dokokin Allah da farillansa.”

Kadar imajo zadevo, pridejo k meni in jaz sodim med enim in drugim in jaz jim dam spoznavati zakone Boga in njegove postave.«

17 Surukin Musa ya amsa ya ce, “Abin da kake yi ba daidai ba ne.

Mojzesov tast pa mu je rekel: »Stvar, ki jo počneš, ni dobra.

18 Kai da dukan mutanen da suke zuwa wurinka za ku gajiyar da kanku. Aikin ya fi ƙarfinka; ba za ka iya yinsa kai kaɗai ba.

Zagotovo se boš izčrpal, tako ti in to ljudstvo, ki je s teboj, kajti ta stvar je zate pretežka; ti tega nisi zmožen opravljati sam.

19 Ka kasa kunne gare ni yanzu, zan ba ka shawara, Allah kuma yă kasance tare da kai. Kai za ka zama wakilin mutane a gaban Allah, ka kuma kawo gardamansu gare shi.

Prisluhni torej mojemu glasu, dal ti bom nasvet in Bog bo s teboj: ›Ti bodi za ljudstvo usmerjen k Bogu, da boš zadeve lahko prinašal k Bogu.

20 Ka koya musu dokokinsa da farillarsa, ka kuma nuna musu hanyar rayuwa da ayyukan da za su yi.

Učil jih boš odredbe in postave in kazal jim boš pot, po kateri morajo hoditi in delo, ki ga morajo opraviti.

21 Amma ka zaɓi mutane masu iyawa daga dukan mutane, maza masu tsoron Allah, amintattu, masu ƙin rashawa, ka sanya su shugabanni na dubbai, ɗari-ɗari, hamsin-hamsin da goma-goma.

Poleg tega boš izmed vsega ljudstva priskrbel sposobne može, takšne, ki se bojijo Boga, može resnice, ki sovražijo pohlepnost. Nad njimi postavi takšne, da bodo vodje nad tisočimi in vodje nad stotimi, vodje nad petdesetimi in vodje nad desetimi.

22 Bari waɗannan mutane su sassanta mutane a kan ƙananan matsaloli, amma kowace babban matsala, ko bukata ta musamman, sai su kawo wurinka, ƙananan matsaloli kuma sai su yanke hukuncin da kansu. Ta haka ne za su taimaka wajen ɗaukan nauyin jama’a, don su sa aikin yă zama maka da sauƙi.

Ti naj sodijo ljudstvu v vseh obdobjih in zgodilo se bo, da se bo vsaka velika zadeva prinesla predte, toda vsako majhno zadevo bodo sodili oni. Tako bo zate lažje, oni pa bodo breme nosili s teboj.

23 In ka yi haka, Allah ya umarta za ka iya jimre gajiyar, kuma dukan mutanen nan za su koma gida da murna.”

Če boš storil to stvar in ti Bog tako zapove, potem boš zmožen vzdržati in tudi vse to ljudstvo bo v miru hodilo k svojemu kraju.‹«

24 Musa ya kasa kunne ga surukinsa, ya kuma aikata duk abin da ya faɗa.

Tako je Mojzes prisluhnil glasu svojega tasta in storil vse, kar je ta rekel.

25 Ya zaɓi mutane masu iyawa daga cikin dukan Isra’ila, ya naɗa su shugabannin mutane, shugabanni a kan dubbai, ɗari-ɗari, hamsin-hamsin da goma-goma.

Mojzes je izbral sposobne može iz vsega Izraela in jih naredil poglavarje nad ljudstvom, vodje nad tisočimi, vodje nad stotimi, vodje nad petdesetimi in vodje nad desetimi.

26 Suka yi hidimar alƙalanci na mutane a dukan lokaci. Gardandamin da suke da wuya, suka kawo wurin Musa, amma ƙananan batuttuwa, suka shari’anta a tsakaninsu.

Sodili so ljudstvu v vseh obdobjih. Težje stvari so prinašali k Mojzesu, toda vsako majhno zadevo so sodili sami.

27 Sa’an nan Musa ya sallame surukinsa Yetro, ya kuwa koma ƙasarsa.

In Mojzes je pustil svojemu tastu oditi in ta je odšel svojo pot v svojo lastno deželo.