< Sòm 38 >
1 Youn Sòm David; tankou yon sonj memorab O SENYÈ, pa repwoche mwen nan kòlè Ou, ni fè m chatiman nan kòlè Ou k ap brile.
Psalm Davidov za spomin. Gospod, v srdu svojem ne dólži me, in v togoti svoji ne pokôri me.
2 Paske flèch Ou yo fin antre fon anndan m, epi men Ou fin peze m.
Ker pušice tvoje so zasajene v mé, in nadme si spustil roko svojo.
3 Nanpwen anyen ki ansante nan chè m, akoz endiyasyon Ou. Nanpwen lasante nan zo m yo akoz peche mwen.
Nič celega ni na mesu mojem zavoljo srdú tvojega; mirú ni v mojih kostéh zavoljo greha mojega.
4 Paske inikite mwen yo fin monte sou tèt mwen. Tankou yon fado lou, yo peze twòp pou mwen.
Ker krivice moje presezajo glavo mojo, kakor težko breme; pretežke so, da bi jih prenašati mogel.
5 Blesi mwen yo vin santi e anfle akoz foli mwen.
Segnjile so in usmradile se bule moje, zavoljo nespameti moje.
6 Mwen fin koube nèt e bese anpil. Mwen ap fè doulè tout lajounen.
Mučim se, krivim se presilno, ves dan pohajam v črni obleki.
7 Paske ren mwen plen ak brile. Nanpwen anyen ansante nan chè m.
Ker drob moj je poln prisada, tako da ni nič celega na mesu mojem.
8 Mwen pa kab santi anyen ankò. Mwen fin kraze nèt. Vwa m plenyen akoz kè m ajite.
Oslabljen sem in potrt presilno; tulim od stokanja svojega srca.
9 SENYÈ, tout volonte m devan Ou. Tout plent a vwa m yo pa kache a Ou menm.
Gospod, pred teboj je vse hrepenenje moje; in zdihovanje ni ti skrito.
10 Kè m bat fò, fòs mwen kite m. Menm limyè a zye m, menm sa fin kite mwen.
Srce moje utriplje, zapušča me moja krepost, in luč mojih očî, tudi one niso v moji oblasti.
11 Pwòch mwen yo avèk zanmi mwen yo kanpe nan distans akoz touman m. Fanmi m yo kanpe byen lwen.
Prijátelji moji in bližnji moji stojé nadlogi moji nasproti, in sorodniki moji stojé od daleč.
12 (Sila) ki chache lavi m yo, ap prepare pyèj yo pou mwen. (Sila) ki chache fè m donmaj yo ap fè menas destriksyon. Y ap manniganse trayizon tout lajounen.
Stavijo pa zanke, kateri iščejo duše moje: in kateri iščejo hudega meni, govoré nadloge in izmišljajo ves dan zvijače.
13 Men mwen menm, tankou yon moun mouri, mwen pa tande; Epi se tankou yon bèbè, ki pa ouvri bouch li.
Jaz pa jih ne slišim kakor gluh, in kakor nem ne odprem svojih ust.
14 Wi, mwen tankou yon nonm ki pa tande. E nan bouch mwen, pa gen repons.
Ampak sem kakor ón, ki ne sliši, in kateremu ní dokazov v ustih.
15 Paske mwen mete espwa m nan Ou, O SENYÈ. Ou va reponn, O SENYÈ, Bondye mwen an.
Ker tebe čakam, Gospod; da me ti uslišiš, Gospod, Bog moj.
16 Paske mwen te di: “Ke yo pa vin rejwi sou mwen. Pou lè pye m chape, pou yo ta vante tèt yo kont mwen.”
Ker pravim: Naj se ne radujejo nad menoj; ko omahuje noga moja, naj se ne povzdigujejo proti meni,
17 Paske mwen prèt pou tonbe. Tristès mwen devan m tout tan.
Ako bodem jaz za omahnenje pripravljen, in bolečina moja bode vedno pred mano.
18 Konsa, mwen konfese inikite mwen. Mwen ranpli avèk regrè akoz peche m.
Ker krivico svojo oznanjam, skrbi me moj greh.
19 Men lènmi m yo plen kouraj e fò. Yo anpil ki rayi mwen san koz.
Neprijatelji pa moji krepčajo se živi, in množijo se, kateri me sovražijo iz krivih vzrokov.
20 (Sila) ki remèt mal pou byen yo se lènmi m akoz mwen swiv sa ki bon.
In vračajoč hudo za dobro nasprotujejo mi, zato ker hodim za dobrim.
21 Pa abandone m, O SENYÈ. O Bondye m nan, pa rete lwen m!
Ne zapústi me, Gospod, Bog moj; ne bivaj daleč od mene.
22 Fè vit pou ede mwen, O SENYÈ, delivrans mwen an!
Hiti na pomoč mojo, Gospod, blaginja moja!