Sòm 141

1 Yon Sòm David O SENYÈ, mwen rele non Ou. Fè vit! Vin kote m! Prete zòrèy Ou a vwa mwen lè m rele Ou!

Psalm Davidov. O Gospod, kličem te, hiti k meni; čuj glas moj, ko te kličem.

2 Ke lapriyè mwen kapab konte kon lansan devan Ou; lè m leve men m, kon sakrifis ofrann aswè a.

Molitev moja pridi kakor kadilo pred te; povzdigovanje mojih rok kakor dar večerni.

3 Plase yon gadyen sou bouch mwen, O SENYÈ. Veye dri sou pòt lèv mwen yo.

Zloži Gospod, opazuj usta moja; straži karkoli izhaja z ustnic mojih.

4 Pa mennen kè m vè okenn mal, pou pratike zèv mechan yo, avèk moun ki fè inikite yo. Ni pa kite mwen manje manje ki fèt pa yo.

Ne daj, da se srce moje nagne k hudobni reči, dela doprinašat po krivici z možmi, ki delajo krivico; tudi naj ne uživam njih slaščic.

5 Kite moun ladwati yo frape mwen. Konsa, li dous. Kite li korije mwen. L ap tankou lwil ki koule sou tèt la. Pa kite tèt mwen refize li, paske lapriyè mwen toujou kont zak mechan yo.

Udari naj me nazaj pravični, milost bode, in posvari me, mazilo bode izvrstno; ne brani se glava moja; čim bolj, tem bolj bode: molitev moja v njih nesrečah.

6 Jij pa yo fin jete a tè bò kote wòch yo. Yo va tande pawòl mwen yo, paske yo byen pale.

Ali planejo dol raz skale njih sodniki; dasi umejo, da so govori moji prijetni.

7 Tankou lè yon moun laboure pou fann tè a, se konsa zo nou yo fin gaye nan bouch sejou mò a. (Sheol h7585)

Kakor bi kdo razsekal in razklal zemljo, raztresejo se naše kosti, v groba žrelo. (Sheol h7585)

8 Paske zye mwen se sou Ou, O BONDYE, Senyè a. Nan Ou, mwen kache. Pa kite nanm mwen san pwotèj.

Ko se v té, Gospod, ozirajo moje oči, k tebi pribegnem, ne zapústi duše moje.

9 Sove m de dan pyèj ke yo te prepare pou mwen yo, avèk pèlen a (sila) ki fè inikite yo.

Reši me zadrge, katero so mi razpeli, in zank njih, ki delajo krivico.

10 Kite mechan yo tonbe nan pwòp filè yo, pandan mwen pase akote.

Padejo naj v mreže svoje vsi krivični, jaz pa pojdem mimo.