Sòm 130

1 Yon chan pou monte vè tanp lan. Soti nan pwofondè abim nan, mwen te kriye a Ou menm, O SENYÈ.

Pesem preizvrstna. Iz globočin sem te klical, Gospod:

2 SENYÈ, koute vwa mwen! Kite zòrèy Ou rete atantif a vwa siplikasyon mwen yo.

Gospod, poslušaj glas moj; ušesa tvoja naj pazijo na prošinj mojih glas.

3 Si Ou menm, SENYÈ, ta sonje inikite yo, O SENYÈ, se kilès ki ta kab kanpe?

Ako bodeš na krivice gledal, Gospod, kdo bi mogel obstati?

4 Men avèk Ou menm, gen padon, pou moun ta gen reverans Ou.

Ker pri tebi je odpuščenje, da te česté v svetem strahu.

5 Mwen tann SENYÈ a. Nanm mwen ap tann e nan pawòl Li, mwen mete espwa m.

Čakal sem Gospoda, čakala je duša moja; tudi v besedi njegovi imam nado.

6 Nanm mwen ap tann SENYÈ a plis pase gadyen k ap tann maten rive a. Anverite, plis pase gadyen k ap tann maten rive a.

Srce moje hrepeni po Gospodu, bolj ko straže po jutru, ki čujejo noter do jutra.

7 O Israël, mete espwa nan SENYÈ a. Paske kote SENYÈ a ye, gen mizerikòd. Avèk Li, gen redanmsyon an abondans.

Nado imej Izrael v Gospodu, ker pri Gospodu je milost, in pri njem največ rešenja.

8 Li va fè redanmsyon Israël de tout inikite Li yo.

In on bode rešil Izrael vseh krivic njegovih.