Sòm 122

1 Yon Sòm pou monte vè tanp lan. Yon Sòm David. Mwen te kontan lè yo te di mwen, “Annou ale lakay SENYÈ a.”

Pesem preizvrstna Davidova. Veselim se tega, ker se mi pravi: Pojdimo v hišo Gospodovo.

2 Pye nou kanpe anndan pòtay ou yo, O Jérusalem!

Noge naše stojé med vrati tvojimi, o Jeruzalem!

3 Jérusalem, ki bati kon yon vil ki kole dyanm ansanm,

Jeruzalem, prelepo zidan, mesto, katero je popolnem zvezano med sabo.

4 sou (sila) tribi yo konn monte, menm tribi a SENYÈ yo, yon òdonans pou Israël, pou bay remèsiman a non SENYÈ a.

Kamor hodijo rodovi, rodovi Gospodovi po pričanji Izraelcev, slavit ime Gospodovo.

5 Paske la, twòn yo te plase pou jijman, twòn lakay David yo.

Ker tam stojé prestoli pravice, prestoli hiše Davidove.

6 Priye pou lapè Jérusalem. (Sila) ki renmen ou yo va pwospere.

Prosite mir Jeruzalemu govoreč: Mirni naj bodejo kateri ljubijo tebe.

7 Ke lapè kapab anndan miray ou yo, e pwosperite nan palè ou yo.

Mir bodi v ozidji tvojem, pokoj v palačah tvojih.

8 Pou koz a frè m yo ak zanmi mwen yo, m ap di koulye a, “Ke lapè anndan ou”.

Zavoljo bratov mojih in prijateljev mojih govorim sedaj: Mir v tebi!

9 Pou koz a kay SENYÈ a, Bondye nou an, mwen va chache byen ou.

Zavoljo hiše Gospodove, Boga našega, pripravim ti dobro.