Sòm 120

1 Yon chanson pou monte vè tanp lan Nan gran twoub mwen an, mwen te kriye a SENYÈ a. Li te reponn mwen.

V svoji tegobi sem klical h Gospodu in me je slišal.

2 Delivre nanm mwen, O SENYÈ, de lèv k ap bay desepsyon, de lang ki plen manti yo.

Osvobodi mojo dušo, oh Gospod, pred lažnivimi ustnicami in pred varljivim jezikom.

3 Kisa pou W ta resevwa, e kisa pou m ta fè ou, O lang mansonjè?

Kaj ti bo dano? Ali kaj ti bo storjeno, ti varljiv jezik?

4 Flèch pwent file a gèrye yo, avèk chabon pye gayak tou limen.

Ostre puščice mogočnega z brinovo žerjavico.

5 Malè a mwen, paske mwen demere nan tant a Méschec, Paske mwen rete pami tant a Kédar yo!

Gorje meni, da se mudim v Mešehu, da prebivam v kedárskih šotorih!

6 Nanm mwen gen demè li avèk (sila) ki rayi lapè yo pandan twòp tan.

Moja duša je dolgo prebivala s tistim, ki sovraži mir.

7 Mwen vle lapè, men lè m pale, se lagè yo pito.

Jaz sem za mir, toda ko govorim, so oni za vojno.