< Sòm 116 >

1 Mwen renmen SENYÈ a, paske Li tande vwa m, avèk siplikasyon mwen yo.
Dovolj mi je, da Gospod usliši glas moj, molitve moje.
2 Akoz Li te panche zòrèy Li bò kote m, pou sa, mwen va rele non Li pandan tout tan ke m viv.
Ker je uho svoje nagnil meni, zatorej ga bodem klical svoje dni.
3 Kòd lanmò yo te antoure m, e laperèz fòs lanmò te vini sou mwen. Mwen te jwenn twoub ak gwo tristès. (Sheol h7585)
Ko me obdajajo smrtne bolečine, in me obhajajo grobne stiske; nadlogo in žalost nahajam. (Sheol h7585)
4 Alò, mwen te rele non SENYÈ a. O SENYÈ, mwen sipliye Ou, sove lavi mwen!
Če kličem ime Gospodovo, govoreč: "Rotim te, Gospod, reši dušo mojo!"
5 Ranpli ak gras ak ladwati, se SENYÈ a. Wi, Bondye nou an plen ak mizerikòd.
Milosten je Gospod, in pravičen, Bog naš, pravim, usmiljen.
6 SENYÈ a toujou pwoteje moun senp yo. Mwen te abese mwen nèt e Li te sove mwen.
Preproste rešuje Gospod; ko sem ponižan, prinese mi blaginjo.
7 Reprann repo ou, O nanm mwen, paske Bondye te aji nan bonte Li avèk ou.
Povrni se v pokoj svoj, duša moja, ker Gospod je dobrotljiv tebi.
8 Paske Ou te delivre nanm mwen devan lanmò, zye m pou m pa kriye, pye m pou m pa glise tonbe.
Ker si otél mene samega smrti, oči moje sólz, nogo mojo padca,
9 Mwen va mache devan SENYÈ a nan peyi moun vivan an.
Neprestano bodem hodil pred Gospodom, v krajih živečih.
10 Mwen te kwè, pou sa mwen te di: “Mwen te vrèman aflije.”
Veroval sem, ko sem hotel to govoriti; jaz sem bil aboten čez mero.
11 Mwen te di nan mitan gwo twoub mwen yo: “Tout moun se mantè”.
Jaz sem rekel hiteč: Vsak človek je lažnjiv.
12 Kisa mwen kapab bay a SENYÈ a Pou tout bonte Li anvè mwen?
Kaj naj povrnem Gospodu? Vse dobrote njegove me premagujejo.
13 Mwen va leve wo koup sali a, e rele non SENYÈ a.
Čašo vse blaginje bodem povzdignil in slavil ime Gospodovo,
14 Mwen va peye tout ve mwen yo anvè SENYÈ a. Wi, nan prezans tout pèp Li a!
Obljube svoje opravljajoč Gospodu, skôraj pred vsem ljudstvom njegovim.
15 Byen chè nan zye SENYÈ a, se lanmò a fidèl Li yo.
Draga je pred obličjem Gospodovim smrt njih, katerim izkazuje milost.
16 O SENYÈ, anverite, mwen se sèvitè Ou. Mwen se sèvitè Ou, fis a sèvant Ou an. Ou fin lache kòd mwen yo.
Prosim, Gospod, ko sem jaz hlapec tvoj, hlapec tvoj sem, dekle tvoje sin; raztrgal si vezí moje:
17 A Ou menm, mwen va ofri yon sakrifis remèsiman, e va rele sou non SENYÈ a.
Tebi naj darujem hvalno daritev, in slavim ime Gospodovo.
18 Mwen va peye ve mwen yo a SENYÈ a. Wi, kite l fèt nan prezans a tout pèp Li a!
Obljube svoje bodem opravljal Gospodu skoraj pred vsem ljudstvom njegovim;
19 Nan lakou lakay SENYÈ a, nan mitan nou menm, O Jérusalem, Louwe SENYÈ a!
V vežah hiše Gospodove, sredi tebe, Jeruzalem. Aleluja!

< Sòm 116 >