< Sòm 102 >

1 Koute lapriyè mwen, O SENYÈ! Epi kite kri sekou mwen rive bò kote Ou.
Molitev za ubozega, ko je v stiski in pred Gospoda izliva premišljevanje svoje. Gospod, čuj molitev mojo, in vpitje moje pridi do tebe.
2 Pa kache figi Ou sou mwen nan jou gwo twoub mwen an; Panche zòrèy Ou bò kote m. Nan jou ke m rele Ou a, reponn mwen vit.
Ne skrivaj mi obličja svojega, ko sem v stiski; nagni mi uho svoje, ko kličem; naglo me usliši.
3 Paske jou m yo te manje nèt nan lafimen, e zo m te chofe tankou yon chemine.
Ker ginejo kakor dim dnevi moji; in kosti moje se sušé kakor pogorišče.
4 Kè m fin frape tankou zèb. Li fennen nèt. Anverite, mwen bliye manje pen mwen.
Zadeto vene kakor trava srce moje, ker pozabljam použivati svojo jed.
5 Akoz gwo bri kri mwen yo, zo m yo kole sou chè m.
Od glasú zdihovanja mojega drži se kost moja mojega mesa.
6 Mwen sanble ak yon grangozye nan dezè. Mwen tankou yon frize nan gran savann.
Podoben sem pelikanu v puščavi; kakor sova sem v podrtinah.
7 Mwen kouche zye tou louvri. Mwen tankou yon zwazo izole sou twati kay la.
Vedno sem podoben samotnemu vrabcu na strehi.
8 Lènmi m yo repwoche m tout lajounen. (Sila) ki moke m yo sèvi ak non mwen kon madichon.
Ves dan me sramoté sovražniki moji; zoper mene divjajoč prisezajo pri meni.
9 Paske mwen te manje sann kon pen e mele bwason m ak dlo zye m,
Ker pepel jem kakor kruh; in pijače svoje mešam z jokom.
10 akoz endiyasyon avèk kòlè Ou. Ou te leve m wo e te jete m lwen.
Zaradi nevolje tvoje in srdite jeze tvoje; ker vzdignil si me in vrgel me na tla.
11 Jou m yo tankou yon lonbraj ki vin long. Mwen vin fennen tankou zèb.
Dnevi moji so podobni senci, ki se je nagnila; in jaz sem se posušil kakor trava.
12 Men Ou menm, O SENYÈ, Ou dire jis pou tout tan E non Ou jis a tout jenerasyon yo.
Ti pa, Gospod, ostajaš vekomaj, in spomin tvoj od roda do roda.
13 Ou va leve pou fè pitye sou Sion, paske se lè pou fè li gras. Lè apwente a fin rive l.
Ti bodeš vstal in usmilil se Sijona, ker čas je storiti mu milost, ker prišel je čas določeni,
14 Anverite, sèvitè Ou yo twouve plezi nan wòch li yo. Yo plen tristès akoz pousyè li.
Ko se naj hlapci tvoji veselé njegovega kamenja, in milost storé njegovemu prahu;
15 Pou sa, nasyon yo va krent non SENYÈ a, e tout wa latè yo va krent glwa Ou.
Da česté narodi ime Gospodovo, in vsi kralji zemlje čast tvojo.
16 Paske se SENYÈ a ki te ranfòse Sion. Li te parèt nan glwa Li.
Ko bode Gospod zidal Sijon in prikazal se v časti svoji,
17 Li te prete atansyon a lapriyè malere yo, e pa t meprize priyè yo.
Ozrl se bode v nazega molitev, in ne bode zametal njih molitve.
18 Sa va ekri pou jenerasyon k ap vini an. Pou yon pèp ki poko kreye kapab bay lwanj a SENYÈ a.
Zapiše se naj to naslednjemu rodu, da ljudstvo poživljeno hvali Gospoda.
19 Li te gade anba soti nan wotè sen Li an. Soti nan syèl la, SENYÈ a te veye sou latè,
Ker pogledal bode z višave svetosti svoje Gospod, ozrl se z nebés na zemljo.
20 pou tande vwa plenyen a prizonye a, pou mete an libète (sila) ki te kondane a lanmò yo,
Da usliši jetnika zdihovanje, da oprosti njé, ki se že izdajajo smrti;
21 Pou lezòm ta kab pale sou non SENYÈ a nan Sion, e bay lwanj Li nan Jérusalem,
Da oznanjajo na Sijonu ime Gospodovo, in hvalo njegovo v Jeruzalemu,
22 pandan pèp yo rasanble ansanm ak wayòm yo, pou sèvi SENYÈ a.
Ko se zbirajo ljudstva in kralji čestit Gospoda.
23 Li fin febli fòs mwen nan chemen an. Li rakousi nonb de jou mwen yo.
Pobija sicer na tem poti moči moje, dnî moje krajša,
24 Mwen te di: “O Bondye mwen an, pa rache m nan mitan jou mwen yo. Ane pa Ou yo dire pandan tout jenerasyon yo.
Ali govorim: Bog moj mogočni, ne vzemi me v sredi mojih dnî; skozi vse rodove so dnevi tvoji,
25 Depi tan ansyen yo, Ou te fonde latè, e syèl yo se zèv lamen Ou yo.
Predno si ustanovil zemljo, in so bila nebesa delo tvojih rok;
26 Malgre yo peri, Ou menm va rete toujou. Wi, tout bagay nan yo va vin epwize tankou yon vètman. Tankou rad, Ou va chanje yo, e yo va chanje.
Tisto bode prešlo, ti pa ostaneš; tisto, pravim, vse postara se kakor oblačilo; kakor obleko jih izpremeniš in izpremené se.
27 Men Ou menm, se menm jan an Ou ye. Ane pa Ou yo p ap janm fini.
Ti pa si isti, in let tvojih ni konca.
28 Pitit a sèvitè Ou yo va kontinye, e desandan pa yo va etabli devan Ou.”
Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali, in njih seme se utrdi pred teboj.

< Sòm 102 >