< Pwovèb 30 >
1 Pawòl a Agur, fis a Jaké a, pwofèt la: nonm nan pale Ithiel, a Ithiel ak Ucal:
Besede Jakéjevega sina Agúrja, celó prerokba. Človek je govoril Itiélu, celo Itiélu in Ukálu.
2 “Anverite, mwen pi bèt pase tout moun e mwen pa gen konprann a yon nonm.
Zagotovo sem bolj brutalen kakor katerikoli človek in nimam človeškega razumevanja.
3 Mwen pa t aprann sajès, ni mwen pa gen konesans a Sila Ki Sen an.
Niti se nisem učil modrosti niti imel spoznanja o svetih.
4 Kilès ki te monte nan syèl la e te desann? Kilès ki te ranmase van nan ponyèt li? Kilès ki te vlope dlo nan vètman li? Kilès ki te etabli tout pwent tè yo? Ki non li e ki non fis Li a? Asireman, ou konnen!
Kdo se je povzpel v nebo ali se spustil? Kdo je zbral veter v svoje pesti? Kdo je vode omejil v obleko? Kdo je utrdil vse konce zemlje? Kakšno je njegovo ime in kakšno je ime njegovega sina, če lahko poveš?
5 “Tout pawòl Bondye pase a leprèv; Li se yon boukliye pou sila ki kache nan Li yo.
Vsaka Božja beseda je čista, on je ščit vsem tem, ki svoje trdno upanje polagajo vanj.
6 Pa ogmante sou pawòl Li yo, oswa Li va repwoche ou e ou va fè prèv ke se yon mantè ou ye.
Ne dodajaj njegovim besedam, da te ne graja in bi bil spoznan za lažnivca.
7 “De bagay m te mande ou yo; pa refize m yo avan m mouri:
Dve stvari sem zahteval od tebe, ne odrekaj mi ju, preden umrem:
8 Fè desepsyon ak manti rete lwen mwen. Pa ban m richès ni povrete. Nouri mwen ak manje ki se pòsyon pa m nan,
ničnost in laži odstrani daleč od mene, ne dajaj mi niti revščine niti bogastev, hrani me s hrano zame primerno,
9 pou m pa vin plen e refize rekonèt Ou pou di: ‘Se kilès ki SENYÈ a?’ oswa, pou m ta manke, vin vòlè e fè yon gwo wont sou non Bondye mwen an.
da ne bi bil sit in te utajil in rekel: »Kdo je Gospod?« Ali, da ne bi bil reven in kradel in zaman vzel imena svojega Boga.
10 “Pa pale mal yon esklav a mèt li, sinon li va modi ou, e ou va twouve koupab.
Služabnika ne zatoži njegovemu gospodarju, da te ne bi ta preklel in bi bil ti spoznan [za] krivega.
11 Gen yon kalite moun ki modi papa li e refize beni manman l.
Je rod, ki preklinja svojega očeta in ne blagoslavlja svoje matere.
12 Gen yon kalite ki san tach nan pwòp zye li; sepandan, yo poko lave pou sòti salte a.
Je rod, ki je čist v svojih lastnih očeh, vendar ni umit pred svojimi umazanostmi.
13 Gen yon kalite—O, jan zye li leve wo, e pòpyè zye li leve ak awogans.
Je rod, oh kako vzvišene so njihove oči! In njihove veke povzdignjene.
14 Gen yon kalite moun ak dan tankou nepe ak machwè tankou kouto, ki prèt pou devore aflije sou fas tè yo, e fè moun malere yo disparèt pami moun.
Je rod, katerih zobje so kakor meči in zobje njihove čeljusti kakor noži, da požro uboge z zemlje in pomoči potrebne izmed ljudi.
15 “Sansi a gen de fi: ‘Ban mwen’ ak ‘Ban m’. “Gen twa bagay ki pa janm satisfè, menm kat ki refize di: ‘Se kont’:
Pijavka ima dve hčeri, kričeč: »Daj, daj.« So tri stvari, ki niso nikoli nasičene, da, štiri stvari ne rečejo: »Dovolj je «:
16 Sejou Lanmò a, vant fanm esteril la, latè a ki pa janm jwenn dlo ase, ak dife ki pa janm di: ‘Se kont’. (Sheol )
grob in jalova maternica; zemlja, ki ni nasičena z vodo; in ogenj, ki ne govori: »Dovolj je.« (Sheol )
17 “Pou zye moun ki moke yon papa e ki giyonnen yon manman, kòbo nan vale a va vin rache l, e jenn èg yo va manje li.
Oko, ki zasmehuje svojega očeta in prezira pokoravanje svoji materi, bodo izkljuvali dolinski krokarji in mladi orli ga bodo pojedli.
18 “Gen twa bagay ki twò bèl pou mwen, kat ke m pa konprann:
Tri stvari so, ki so mi prečudovite, da, štiri, ki jih ne poznam:
19 Vòl a yon èg nan syèl la, pa sèpan an sou wòch, chemen gwo bato a nan mitan lanmè, ak manèv a yon jennonm ak yon fi.
pot orla na nebu; pot kače na skali; pot ladje na sredini morja; in pot človeka z dekletom.
20 “Men konsa chemen a fanm adiltè a: Li manje, li siye bouch li e li pale klè: ‘Mwen pa t fè mal’.
Podobna je pot zakonolomne ženske; jé in si obriše svoja usta ter reče: »Nobene zlobnosti nisem storila.«
21 “Anba twa bagay, latè tranble, e anba kat, li pa ka kenbe:
Zaradi treh stvari je zemlja vznemirjena in zaradi štirih kar ne more prenesti:
22 Anba yon esklav lè li vin wa, ak yon moun fou lè l vin satisfè ak manje,
zaradi služabnika, kadar kraljuje; in bedaka, kadar je nasičen s hrano;
23 anba yon fanm neglije lè l jwenn mari, ak yon sèvant lè l pran plas mètrès kay la.
zaradi zoprne ženske, kadar je poročena; in pomočnice, ki je dedinja svoje gospodarice.
24 “Kat bagay ki tou piti sou latè, men yo plen sajès:
Štiri stvari so, ki so majhne na zemlji, toda le-te so silno modre:
25 Foumi se pa yon pèp ki fò; men yo prepare manje yo nan gran sezon.
mravlje niso močno ljudstvo, vendar svojo hrano pripravljajo poleti;
26 Chat mawon se pa yon pèp pwisan; men yo fè kay yo nan wòch.
kunci so samo slaboten narod, vendar si svoje hiše naredijo v skalah;
27 Krikèt volan yo pa gen wa; men yo parèt byen alinye.
leteče kobilice nimajo kralja, pa vendar gredo vse izmed njih s trumami;
28 Zandolit ke ou kab kenbe nan men ou; sepandan, li antre nan palè a wa a.
pajkovka grabi s svojimi rokami in je v kraljevih palačah.
29 “Gen twa bagay ki mache parèt bèl, menm kat ki bèl lè yo mache:
Tri stvari so, ki dobro hodijo, da, štiri so ljubke v hoji:
30 Lyon ki pwisan pami bèt yo, e ki pa fè bak devan okenn bèt;
lev, ki je najmočnejši med zvermi in se ne obrača proč zaradi kogarkoli;
31 Jan kòk mache a, menm ak mal kabrit, o yon wa lè lame parèt avè l.
hrt; in tudi kozel; in kralj, zoper katerega ni vstaje.
32 “Si ou te fè foli nan leve tèt ou byen wo, oswa si ou te fè konplo pou mal, mete men ou sou bouch ou.
Če si nespametno storil s povzdigovanjem samega sebe, ali če snuješ zlo, položi svojo roko na svoja usta.
33 Paske lèt k ap laboure vin fè bè, ak peze nen pote san; se konsa laboure kòlè pwodwi konfli.”
Zagotovo stepanje mleka prinaša maslo in močno stiskanje nosu prinaša kri, tako pospeševanje besa prinaša prepir.