Pwovèb 22
1 Yon bon non pi bon pase tout richès; e favè Bondye, pase ajan ak lò.
Dobro ime je bolje izbrati kakor velika bogastva in ljubečo naklonjenost raje kakor srebro in zlato.
2 Rich la ak malere a mare ansanm; se SENYÈ a ki fè yo tout.
Bogati in revni se srečajo skupaj; Gospod je stvarnik njih vseh.
3 Sila ki reflechi, wè mal e kache kò li; men ensanse yo antre ladann e jwenn pinisyon.
Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani.
4 Rekonpans pou imilite avèk lakrent SENYÈ a se richès, bon repitasyon, ak lavi.
S ponižnostjo in strahom Gospodovim so bogastva, čast in življenje.
5 Pikan ak pèlen se nan chemen a pèvès yo; sila ki veye nanm li, va rete lwen yo.
Trnje in zanke so na poti kljubovalnega; kdor varuje svojo dušo, bo daleč od njih.
6 Leve yon timoun nan chemen li ta dwe ale, e lè li vin gran, li p ap kite li; menm lè l granmoun, li p ap kite li.
Vzgajaj otroka na poti, po kateri bi moral iti, in ko je star, z nje ne bo zašel.
7 Rich yo domine sou pòv yo, e moun ki prete vin esklav a sila k ap bay prè a.
Bogati vlada nad revnim in dolžnik je služabnik upniku.
8 Sila ki simen inikite a va rekòlte vanite; e baton kòlè li a va detwi.
Kdor seje krivičnost, bo žel prazne reči in šiba njegove jeze bo prenehala.
9 Sila ki bay ak men louvri va beni; paske li bay manje a malere.
Kdor ima radodarno oko, bo blagoslovljen, kajti od svojega kruha daje revnim.
10 Mete moun k ap moke moun yo deyò, e diskisyon an prale tou; wi, konfli ak dezonore moun ap sispann.
Spôdi posmehljivca in spor bo šel ven, da, spor in graja se bosta končala.
11 Sila ki renmen kè ki san tach e ki pale ak gras, va zanmi a wa a.
Kdor ljubi neoporečnost srca, bo zaradi milosti njegovih ustnic kralj njegov prijatelj.
12 Zye a SENYÈ a konsève konesans; men Li boulvèse pawòl moun malveyan yo.
Gospodove oči varujejo spoznanje in on ruši besede prestopnika.
13 Parese a di: “Gen yon lyon deyò a; m ap mouri nan lari!”
Len človek pravi: »Zunaj je lev, umorjen bom na ulicah.«
14 Bouch a fanm adiltè a se yon fòs byen fon; sila ke SENYÈ a modi va tonbe ladann.
Usta tujih žensk so globoka jama, kdor je preziran od Gospoda, bo padel vanjo.
15 Foli mare nan kè a yon timoun; baton disiplin nan va retire sa mete lwen li.
Nespametnost je vezana na otrokovo srce, toda svarilna šiba jo bo odgnala daleč od njega.
16 Sila ki oprime malere a pou ogmante tèt li; ni sila k ap fè kado a rich yo, va rive nan povrete.
Kdor stiska ubogega, da narastejo njegova bogastva in kdor daje bogatim, bosta zagotovo prišla v potrebo.
17 Apiye zòrèy ou pou tande pawòl a saj yo; epi aplike ou a konesans mwen.
Nagni svoje uho in prisluhni besedam modrega in svoje srce usmeri k mojemu spoznanju.
18 Paske sa va byen agreyab pou ou si ou kenbe yo anndan ou, pou yo toujou prè sou lèv ou.
Kajti to je prijetna stvar, če jih varuješ znotraj sebe, poleg tega bodo pristojale na tvoje ustnice.
19 Pou konfyans ou kapab nan SENYÈ a, mwen te enstwi ou jodi a, menm ou menm nan.
Da bo tvoje trdno upanje lahko v Gospodu, sem ti to dal spoznati ta dan, celo tebi.
20 Èske mwen pa t ekri ou trant bèl bagay, de konsèy ak konesans yo?
Mar ti nisem napisal odličnih stvari v nasvetih in spoznanju,
21 Pou fè ou konnen vrè pawòl verite yo, pou ou kab byen reponn sila ki te voye ou a?
da ti lahko dam spoznati zagotovost besed resnice, da boš lahko odgovoril besede resnice tistim, ki so poslani k tebi?
22 Pa vòlè malere a paske li pòv, ni kraze aflije nan pòtay la;
Ne ropaj revnega, ker je reven, niti ne stiskaj prizadetega v velikih vratih.
23 paske, SENYÈ a va plede ka yo e pran lavi a sila ki vòlè yo.
Kajti Gospod bo zagovarjal njihovo pravdo in oplenil duše tistih, ki jih plenijo.
24 Pa asosye ak yon nonm ki livre a kòlè; oswa ale ak yon moun kolerik,
Ne sklepaj prijateljstva z jeznim človekom in z besnim človekom naj ne bi šel,
25 sinon, ou va aprann mès li yo e jwenn yon pèlen pou tèt ou.
da se ne bi naučil njegovih poti in svoji duši pridobil zanko.
26 Pa konte pami sila ki sèvi kon garanti yo, pami sila ki fè sekirite pou dèt yo.
Ne bodi nekdo izmed tistih, ki udarijo v roko ali izmed tistih, ki so pôroki za dolgove.
27 Si ou pa gen mwayen pou ou kab peye, poukisa ou ta kite l rale kabann nan sòti anba ou?
Če nimaš ničesar za plačati, zakaj bi izpod tebe vzel tvojo posteljo?
28 Pa deplase ansyen bòn ke papa zansèt nou yo te mete a.
Ne odstranjuj starodavnega mejnika, ki so ga postavili tvoji očetje.
29 Èske ou wè yon nonm byen abil nan travay li? Li va kanpe devan wa yo; li p ap oblije kanpe devan nenpòt kalite vye moun.
Vidiš marljivega človeka v svojem poklicu? Stal bo pred kralji, ne bo stal pred navadnimi ljudmi.
