Pwovèb 21
1 Kè a wa a se tankou kanal dlo nan men SENYÈ a; Li vire l kote Li vle.
Kraljevo srce je v Gospodovi roki, kakor vodne reke, obrača ga kamor hoče.
2 Chemen a yon moun bon nan pwòp zye li; men SENYÈ a peze kè yo.
Vsaka človekova pot je pravilna v njegovih lastnih očeh, toda Gospod preudarja srca.
3 SENYÈ a pito ladwati ak lajistis plis pase sakrifis.
Izvajati pravičnost in sodbo je Gospodu bolj sprejemljivo kakor klavna daritev.
4 Zye ki leve wo ak kè ki plen ògèy; lanp a mechan yo se peche.
Vzvišen pogled in ponosno srce in oranje zlobnih je greh.
5 Plan a dilijan an mennen byen si, vè avantaj; men tout moun ki aji san reflechi va, san dout, vin pòv.
Misli marljivega se nagibajo samo k obilju, toda od vsakega, ki je nagel, samo za pomanjkanje.
6 Ranmase anpil byen ak lang k ap bay manti se yon vapè k ap sove ale, k ap kouri dèyè lanmò.
Pridobivanje zakladov z lažnivim jezikom je ničevost, premetavana sem ter tja, od tistih, ki iščejo smrt.
7 Vyolans a mechan yo va trennen yo fè yo pati, akoz yo refize aji ak jistis.
Ropanje zlobnih jih bo uničilo, ker so odklonili izvrševati sodbo.
8 Chemen a yon moun koupab kwochi; men pou sila ki san tach la, kondwit li dwat.
Človekova pot je kljubovalna in nenavadna, toda glede čistega, njegovo delo je pravilno.
9 Li pi bon pou viv nan ti kwen sou twati a pase nan yon kay ak yon fanm k ap fè kont tout tan.
Bolje je prebivati v kotu hišne strehe kakor s prepirljivo žensko v prostrani hiši.
10 Nanm a mechan an vle mal; vwazen li an pa twouve gras nan zye l.
Duša zlobnega želi zlo; njegov sosed v njegovih očeh ne najde naklonjenosti.
11 Lè mokè a vin pini, moun san konprann nan vin saj; men lè moun saj la enstwi, li resevwa konesans.
Kadar je posmehljivec kaznovan, preprosti postane moder in kadar je moder poučen, prejema znanje.
12 Lè sila ki dwat, pran an konsiderasyon kay mechan an, afè mechan an vin detwi nèt.
Pravičen človek modro preudarja hišo zlobnega, toda Bog ruši zlobne zaradi njihove zlobnosti.
13 Sila ki fèmen zòrèy li a kri aflije a, va vin kriye pou kont li, men li p ap jwenn repons.
Kdorkoli maši svoja ušesa ob joku ubogega, bo tudi sam jokal, toda ne bo uslišan.
14 Yon kado vèse an sekrè kalme fachez, e yon anba tab ki glise rive, bese gwo kòlè.
Darilo na skrivnem pomirja jezo, nagrada v naročje pa močan bes.
15 Aplike lajistis se yon plezi pou moun dwat; men se yon gwo laperèz pou malfektè inikite yo.
Pravičnim je veselje izvrševati sodbo, toda uničenje bo za delavce krivičnosti.
16 Yon nonm egare ki kite chemen bon konprann nan, va jwenn repo nan asanble mò yo.
Človek, ki tava izven poti razumevanja, bo ostal v skupnosti mrtvih.
17 Sila ki renmen plezi, va vin pòv; sila ki renmen diven ak lwil, p ap janm rich.
Kdor ljubi užitek, bo revež, kdor ljubi vino in olje, ne bo bogat.
18 Mechan an se yon ranson pou moun dwat yo; e sila ki fè trèt la pou sila ki kanpe janm.
Zlobni bo odkupnina za pravičnega in prestopnik za poštenega.
19 Li pi bon pou rete nan dezè pase viv ak yon fanm k ap agase moun tout tan.
Bolje je prebivati v divjini kakor s prepirljivo in jezno žensko.
20 Gen bèl trezò ak lwil nan abitasyon a moun saj la; men, moun san konprann nan vale tout.
Je zaželen zaklad in olje v prebivališču modrega, toda nespameten človek ga zapravlja.
21 Sila ki swiv ladwati ak fidelite a jwenn lavi, ladwati ak lonè.
Kdor si prizadeva za pravičnostjo in usmiljenjem, najde življenje, pravičnost in čast.
22 Yon nonm saj monte sou miray vil pwisan, e fè tonbe sitadèl la ki te bay yo konfyans.
Moder človek zmanjšuje mesto mogočnega in podira moč zaupanja iz tega.
23 Sila ki veye bouch li ak lang li pwoteje nanm li kont gwo twoub.
Kdorkoli zadržuje svoja usta in svoj jezik, svojo dušo zadržuje pred težavami.
24 Ògèy, Monte Tèt Wo, Mokè; men tit a sila ki aji nan ògèy ak ensolans yo.
Ponosen in ošaben posmehljivec je njegovo ime, kdor ravna v ponosnem besu.
25 Se volonte a parese a ki fè l mouri, paske men li refize travay;
Želja lenega, ga ubija, kajti njegove roke odklanjajo delati.
26 Gen moun tout lajounen kap anvi yon bagay, pandan moun dwat yo ap vèse bay san rete.
On lakomno hlepi čez ves dan, toda pravični daje in ne skopari.
27 Sakrifis a mechan yo abominab; se konbyen anplis, lè l pote ak movèz fwa.
Klavna daritev zlobnega je ogabnost, koliko bolj, ko to prinaša z zlobnim umom?
28 Yon fo temwen va peri; men sila ki koute verite a va pale ak letènite.
Kriva priča bo propadla, toda človek, ki posluša, nenehno govori.
29 Moun mechan an afiche yon figi brav; men pou moun ladwati a, chemen li an sèten.
Zloben človek otrdi svoj obraz, toda kar se tiče poštenega, on uravnava svojo pot.
30 Nanpwen sajès, ni bon konprann, ni konsèy kont SENYÈ a.
Ne obstaja niti modrost niti razumevanje niti namera zoper Gospoda.
31 Cheval la prepare pou jou batay la; men viktwa a se nan men SENYÈ a.
Konj je pripravljen za dan bitke, toda rešitev je od Gospoda.
