Pwovèb 16
1 Plan kè a sòti nan lòm; men repons a lang lan sòti nan SENYÈ a.
Priprave srca v človeku in odgovor z jezika sta od Gospoda.
2 Tout chemen a yon nonm pwòp nan zye pa li; men SENYÈ a peze sa k nan kè l.
Vse človekove poti so čiste v njegovih lastnih očeh, toda Gospod tehta duhove.
3 Konsakre tout zèv ou yo a SENYÈ a, e plan ou yo va etabli.
Svoja dela izroči Gospodu in tvoje misli bodo uspele.
4 SENYÈ a te fè tout bagay pou pwòp sèvis li; menm mechan yo pou jou jijman an.
Gospod je vse stvari naredil zase, da, celo zlobne za dan zla.
5 Tout sila ki gen kè ògèy, abominab a SENYÈ a; anverite, li p ap chape anba pinisyon.
Kdorkoli, ki je v srcu ponosen, je ogabnost Gospodu. Čeprav se roka rokuje z roko, on ne bo nekaznovan.
6 Pa lanmou dous avèk verite, inikite lave; e pa lakrent SENYÈ a moun chape anba mal.
Z usmiljenjem in resnico je krivičnost očiščena in s strahom pred Gospodom ljudje odidejo od zla.
7 Lè chemen a yon nonm fè SENYÈ a kontan, l ap fè menm lènmi li yo vin anpè avè l.
Kadar človekove poti ugajajo Gospodu, on celo njegove sovražnike pripravi, da so v miru z njim.
8 Pi bon se piti ak ladwati pase gwo kòb k ap antre avèk enjistis.
Boljše je malo s pravičnostjo, kakor velika poplačila brez pravice.
9 Panse a lòm fè plan pou wout li; men SENYÈ a dirije pa li yo.
Človekovo srce snuje svojo pot, toda Gospod usmerja njegove korake.
10 Se desizyon diven ki nan lèv a wa a; bouch li pa dwe fè erè nan jijman.
Božanska razsodba je na kraljevih ustnicah, njegova usta ne grešijo na sodbi.
11 Yon balans ki jis apatyen a Bondye; li veye sou tout pwa nan sak yo.
Pravična utež in tehtnica sta Gospodovi, vse uteži iz torbe so njegovo delo.
12 Se abominab pou wa yo komèt zak mechan, paske yon twòn etabli sou ladwati.
Zagrešiti zlobnost je kraljem ogabnost, kajti prestol je utrjen s pravičnostjo.
13 Lèv ki dwat se plezi a wa yo; e sila ki pale dwat, vin renmen.
Pravične ustnice so kraljem veselje in ljubijo tistega, ki govori resnico.
14 Kòlè a yon wa se tankou mesaje lanmò; men yon nonm saj va kalme li.
Kraljev bes je kakor poslanci smrti, toda moder človek ga bo pomiril.
15 Nan vizaj a yon wa briye lavi; e favè li se tankou yon nwaj avèk lapli prentan.
V svetlobi kraljevega obličja je življenje in njegova naklonjenost je kakor oblak poznega dežja.
16 A la bon li pi bon pou resevwa sajès pase lò! Pito nou jwenn bon konprann pase ajan.
Kako mnogo bolje je pridobiti modrost kakor zlato! In toliko bolje izbrati pridobivanje razumevanja kakor srebro!
17 Gran chemen a moun dwat la se pou kite mal; sila ki veye chemen li an prezève lavi li.
Glavna cesta iskrenega je, da odide od zla, kdor varuje svojo pot, ohranja svojo dušo.
18 Ògèy ale devan destriksyon e yon lespri ògèy devan moun kap tonbe.
Ponos gre pred uničenjem in ošaben duh pred padcem.
19 Li pi bon pou rete enb nan lespri avèk sila ki ba yo, pase divize piyaj ak moun ògeye yo.
Bolje je biti ponižnega duha s ponižnimi, kakor deliti plen s ponosnimi.
20 Sila ki bay atansyon a pawòl la va jwenn sa ki bon; beni se sila ki mete konfyans li nan SENYÈ a.
Kdor modro ravna z zadevo, bo našel dobro in kdorkoli zaupa v Gospoda, je srečen.
21 Moun saj nan kè va rekonèt kon moun bon konprann; e dousè nan pale va ogmante kapasite konvenk moun.
Moder v srcu bo imenovan razsoden in ljubkost ustnic povečuje znanje.
22 Bon konprann se yon fontèn dlo lavi pou sila ki genyen l; men pou disipline moun ensanse yo se foli.
Razumevanje je vrelec življenja tistemu, ki ga ima, toda poučevanje bedakov je neumnost.
23 Kè moun saj la enstwi bouch li; li ogmante pouvwa l pou konvenk moun ak lèv li.
Srce modrega poučuje njegova usta in dodaja učenje njegovim ustnicam.
24 Pawòl agreyab se yon nich gato siwo myèl; dous pou nanm nan, ak gerizon pou zo.
Prijetne besede so kakor satovje, sladke duši in zdravje kostem.
25 Gen wout ki parèt bon a yon nonm; men fen li se lanmò.
Je pot, ki se zdi človeku pravilna, toda njen konec so poti smrti.
26 Apeti a yon ouvriye fè byen pou li; paske se grangou ki ankouraje l.
Kdor se trudi, se trudi zase, kajti njegova usta to od njega nujno potrebujejo.
27 Yon sanzave fòmante mechanste; pawòl li yo brile tankou dife wouj.
Brezbožen človek koplje zlo in na njegovih ustnicah je kakor goreč ogenj.
28 Yon nonm pèvès gaye konfli, e yon nonm k ap bay kout lang ap separe bon zanmi yo.
Kljubovalen človek seje prepir in opravljivec razdvaja glavne prijatelje.
29 Yon nonm vyolan ap tante vwazen li pou l mennen li nan move chemen.
Nasilnež privablja svojega soseda in ga vodi na pot, ki ni dobra.
30 Sila kap bay je dou, fè l pou l kab mennen bagay pèvès; sila ki fèmen sere lèv li, fè mal la rive.
Zapira svoje oči, da si izmišlja kljubovalne reči, premikanje njegovih ustnic prinaša zlo.
31 Yon tèt blanch se yon kouwòn laglwa; li jwenn nan chemen ladwati a.
Osivela glava je krona slave, če je ta najdena na poti pravičnosti.
32 Sila ki lan nan kòlè a pi bon pase pwisan yo; e sila ki gouvène lespri li a pi bon pase sila kap kaptire yon gran vil.
Kdor je počasen za jezo, je boljši kakor mogočen in kdor vlada svojemu duhu kakor tisti, ki zavzema mesto.
33 Tiraj osò fèt nan fon wòb; men tout desizyon ki sòti, sòti nan SENYÈ a.
Žreb je vržen v naročje, toda njegova celotna razporeditev je od Gospoda.
