Pwovèb 14
1 Fanm saj la bati kay li, men fanm ensanse a demoli li ak pwòp men li.
Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami.
2 Sila ki mache nan ladwati a gen lakrent SENYÈ a; men sila ki fè chemen kwochi a meprize li.
Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira.
3 Nan bouch a moun sòt la, se yon baton pou do li; men lèv a saj yo va pwoteje yo.
V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale.
4 Kote nanpwen bèf, manjwa a pwòp; men se fòs a bèf la ki fè richès.
Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo.
5 Yon temwen fidèl p ap bay manti; men yon fo temwen pale manti.
Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži.
6 Yon mokè chache sajès, e li pa jwenn anyen; men konesans fasil pou sila ki gen bon konprann nan.
Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume.
7 Kite prezans a yon moun ensanse, sinon ou p ap rekonèt pawòl a saj yo.
Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja.
8 Sajès a moun rezonab la se pou l konprann chemen li; men betiz a moun ensanse a se desepsyon.
Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara.
9 Moun ensanse kontwole peche kon jwèt; men pami moun dwat yo, gen bòn volonte.
Bedaki se posmehujejo ob grehu, toda med pravičnimi je naklonjenost.
10 Kè a konnen pwòp amètim ak bonè li; men ak lòt, sa p ap pataje.
Srce pozna svojo lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo.
11 Lakay mechan yo va detwi; men tant a moun dwat la va fleri.
Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel.
12 Gen yon chemen ki sanble bon pou lòm; men fen li se chemen lanmò an.
Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti.
13 Menm lè bouch ri, kè a ka gen doulè, e lajwa kon fini nan tristès.
Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost.
14 Kè a ki pa fidèl va jwen rekonpans pou pwòp chemen li; men yon bon moun va rekonpanse pou sa li fè a.
Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe.
15 Moun san konprann kwè nan tout bagay; men yon nonm k ap refleshi veye pa li yo.
Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo.
16 Yon nonm saj fè atansyon pou l vire kite mal; men yon moun fou plen ògèy; li pa pè anyen.
Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten.
17 Yon nonm kolerik aji nan foli, e yon nonm kokèn va rayi pa lòt yo.
Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen.
18 Moun san konprann yo gen foli kon eritaj; men moun rezonab lan kouwone ak konesans.
Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem.
19 Mal la va bese devan sa ki bon an; e mechan an devan pòtay a moun dwat la.
Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih.
20 Malere a vin rayi menm pa vwazen li; men moun gwo kòb gen anpil zanmi.
Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda bogati ima mnogo prijateljev.
21 Sila ki meprize vwazen li fè peche; men sila ki fè gras a malere a, beni.
Kdor prezira svojega soseda, greši, toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen.
22 Èske sila ki fòmante mechanste a, pa egare? Men ladousè avèk verite se pou sa yo ki fè sa ki bon.
Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro.
23 Nan tout travay gen pwofi; men pale anpil mennen nan povrete.
V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti.
24 Kouwòn saj yo se richès yo; men betiz moun ensanse se foli yo.
Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost.
25 Yon vrè temwen sove lavi a moun; men sila ki pale manti pase moun nan betiz.
Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.
26 Nan lakrent SENYÈ a, gen gwo konfyans; e pitit li yo va jwenn sekou.
V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča.
27 Lakrent SENYÈ a se yon fontèn dlo lavi, pou moun ka evite pèlen lanmò yo.
Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti.
28 Nan fòs kantite a pèp yo se glwa a yon wa, men afè prens ki manke moun gate nèt.
V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa.
29 Sila ki lan nan kòlè a, gen gwo konprann; men sila ki fè fache vit, leve foli byen wo.
Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega duha, povišuje neumnost.
30 Yon kè trankil se lavi pou kò a; men pasyon fè tout zo yo pouri.
Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem.
31 Sila ki oprime malere a ap vekse Kreyatè li; men sila ki gen bonte anvè pòv la, onore L.
Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih.
32 Mechan an jete anba pa malfezans li; men moun ladwati a gen sekou lè l mouri.
Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti.
33 Sajès se nan kè a sila ki gen bon konprann nan; menm moun ensanse yo, nan kè, yo konnen.
Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan.
34 Ladwati leve yon nasyon; men peche se yon gwo wont pou yon pèp.
Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ljudstvu.
35 Favè a wa a se anvè sèvitè ki aji ak sajès; men kòlè li se anvè sila ki fè gwo wont.
Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.
