Pwovèb 13
1 Yon fis ki saj aksepte disiplin a papa l, men yon mokè pa koute repwòch.
Moder sin posluša poučevanje svojega očeta, toda posmehljivec ne posluša oštevanja.
2 Fwi pawòl la ki soti nan bouch moun se rejwisans de sa ki bon; men volonte moun infidèl se vyolans.
Človek bo jedel dobro po sadu svojih ust, toda duša prestopnikov bo jedla nasilje.
3 Sila ki kontwole bouch li, konsève lavi li; sila ki ouvri lèv li byen laj va detwi nèt.
Kdor varuje svoja usta, varuje svoje življenje, toda kdor široko odpira svoje ustnice, bo imel uničenje.
4 Nanm a parese a anvi, e li pa jwenn; men nanm a moun dilijan an vin gra.
Lenuhova duša želi, pa nima ničesar, toda duša marljivega bo postala obilna.
5 Yon nonm dwat rayi sa ki fo; men zak mechan yo degoutan e fè gwo wont.
Pravičen človek sovraži laganje, toda zloben človek je gnusen in prihaja v sramoto.
6 Ladwati se yon pwotèj pou sila ki san fot la; men mechanste fè pechè a vin souye nèt.
Pravičnost varuje tistega, ki je na poti iskren, toda zlobnost ruši grešnika.
7 Genyen moun ki pretann yo rich, men yo pa gen anyen; yon lòt pretann li malere men li gen gwo richès.
Tam je, ki se dela bogatega, vendar nima ničesar, tam je, ki se dela ubogega, vendar ima velika bogastva.
8 Ranson pou lavi a yon nonm rich se richès li; men malere a pa tande menas.
Odkupnina človekovega življenja so njegova bogastva, toda ubogi ne slišijo oštevanja.
9 Limyè a moun dwat la se rejwisans; men lanp a mechan an va etenn.
Svetloba pravičnega razveseljuje, toda svetilka zlobnega bo ugasnjena.
10 Ògèy pa pote anyen sof ke konfli; men sajès rete ak sila ki resevwa konsèy yo.
Samo s ponosom pride spor, toda z dobrim svetovanjem je modrost.
11 Richès ki sòti nan manti koule ale; men sila ki rasanble ak men li, fè l grandi.
Premoženje, pridobljeno z ničevostjo, bo zmanjšano, toda kdor zbira s trudom, ga bo povečal.
12 Lespwa jennen fè kè a malad; men dezi acheve a se yon pyebwa lavi.
Upanje, ki se prelaga, dela srce bolno, toda ko prihaja želja, je to drevo življenja.
13 Sila ki meprize lenstriksyon va peye fwe a; men sila ki respekte lòd yo va resevwa rekonpans li.
Kdorkoli prezira besedo, bo uničen, toda kdor se boji zapovedi, bo nagrajen.
14 Lenstriksyon a saj yo se yon fontèn dlo lavi pou detounen pèlen lanmò a.
Postava modrega je studenec življenja, da odide od zank smrti.
15 Bon konprann pwodwi favè; men chemen moun ki pa fidèl la di.
Dobro razumevanje daje naklonjenost, toda pot prestopnikov je težka.
16 Tout moun ki pridan aji ak konesans; men yon moun san konprann parèt ak foli li.
Vsak razsodni človek se ukvarja s spoznanjem, toda bedak izpostavlja svojo neumnost.
17 Yon mesaje mechan tonbe nan advèsite; men sila ki pote pawòl ak bòn fwa a, pote gerizon
Zloben poslanec pada v vragolijo, toda zvest predstavnik je zdravje.
18 Mizè ak wont se pou sila ki manke disiplin nan; men sila ki konsidere repwòch la va onore.
Revščina in sramota bosta tistemu, ki odklanja poučevanje, toda kdor upošteva opomin, bo spoštovan.
19 Yon dezi ki realize se dous a nanm nan, men moun bèt pa vle kite mechanste.
Izpolnjena želja je duši sladka, toda bedakom je to ogabnost, da odidejo od zla.
20 Sila ki mache ak moun saj va vin saj; men bon zanmi a moun ensanse a va soufri.
Kdor hodi z modrimi ljudmi, bo moder, toda skupina bedakov bo uničena.
21 Se malè ki kouri dèyè pechè yo; men moun dwat yo va pwospere.
Zlo preganja grešnike, toda dobro bo pravičnim poplačano.
22 Yon bon moun va lese eritaj pou pitit pitit li; men richès a pechè yo konsève pou moun dwat yo.
Dober človek zapušča dediščino otrokom svojih otrok, premoženje grešnika pa je prihranjeno za pravičnega.
23 Gen anpil manje nan tè malere a; men li fin bale nèt akoz enjistis.
Mnogo hrane je v oranju zemlje ubogih, toda tam je, kar je uničeno zaradi pomanjkanja sodbe.
24 Sila ki ralanti baton li, rayi fis li; men sila ki renmen l va ba li disiplin ak dilijans.
Kdor prizanaša svoji šibi, sovraži svojega sina, toda kdor ga ljubi, ga zgodaj kara.
25 Moun dwat la gen kont pou satisfè dezi li; men vant mechan an toujou gen bezwen.
Pravični jé do zadovoljitve svoje duše, toda trebuh zlobnega bo čutil pomanjkanje.
