< Jòb 7 >

1 “Èske lòm pa oblije fè kòve sou latè? Èske jou li yo pa tankou jou a yon ouvriye jounalye?
La vita dell’uomo sulla terra è una milizia; i giorni suoi son simili ai giorni d’un operaio.
2 Tankou esklav ki rale souf pou rive nan lonbraj, tankou jounalye k ap tann kòb li,
Come lo schiavo anela l’ombra e come l’operaio aspetta il suo salario,
3 se konsa mwen jwenn mwa yo plen mizè, e nwit plen ak gwo twoub k ap dezinyen pou mwen.
così a me toccan mesi di sciagura, e mi sono assegnate notti di dolore.
4 Lè m kouche mwen di: ‘Se kilè m ap leve?’ Men nwit lan kontinye; m ap vire tounen jis rive nan maten.
Non appena mi corico, dico: “Quando mi leverò?” Ma la notte si prolunga, e mi sazio d’agitazioni infino all’alba.
5 Chè m abiye ak vè ak kal ki fèt ak pousyè. Po m vin di e li koule pij.
La mia carne è coperta di vermi e di croste terrose, la mia pelle si richiude, poi riprende a suppurare.
6 Jou m yo mache pi vit ke mach aparèy tise a. Yo fini sanzespwa.
I miei giorni sen vanno più veloci della spola, si consumano senza speranza.
7 Sonje byen ke lavi m pa plis ke yon souf; zye m p ap wè sa ki bon ankò.
Ricordati, che la mia vita e un soffio! L’occhio mio non vedrà più il bene.
8 Zye a sila ki wè m yo, p ap wè m ankò. Zye Ou va sou mwen, men mwen p ap la ankò.
Lo sguardo di chi ora mi vede non mi potrà più scorgere; gli occhi tuoi mi cercheranno, ma io non sarò più.
9 Jan yon nwaj vin disparèt, li ale nèt. Konsa sila ki desann nan sejou lanmò a pa p monte ankò. (Sheol h7585)
La nuvola svanisce e si dilegua; così chi scende nel soggiorno de’ morti non ne risalirà; (Sheol h7585)
10 Li p ap retounen ankò lakay li, ni plas li p ap rekonèt li ankò.
non tornerà più nella sua casa, e il luogo ove stava non lo riconoscerà più.
11 “Akoz sa a, mwen p ap met fren nan bouch mwen. Mwen va pale nan doulè lespri m; mwen va plenyen nan lespri anmè mwen.
Io, perciò, non terrò chiusa la bocca; nell’angoscia del mio spirito io parlerò, mi lamenterò nell’amarezza dell’anima mia.
12 Èske se lanmè mwen ye, oswa bèt jeyan lanmè a, pou Ou te mete gad sou mwen?
Son io forse il mare o un mostro marino che tu ponga intorno a me una guardia?
13 Si mwen di: ‘Kabann mwen va ban m repo, sofa m va soulaje plent mwen,’
Quando dico: “Il mio letto mi darà sollievo, il mio giaciglio allevierà la mia pena”,
14 answit, Ou fè m krent ak rèv, e teworize m ak vizyon;
tu mi sgomenti con sogni, e mi spaventi con visioni;
15 jiskaske nanm mwen ta chwazi mouri toufe; pito lanmò olye doulè mwen yo.
sicché l’anima mia preferisce soffocare, preferisce a queste ossa la morte.
16 Mwen fin epwize nèt; mwen p ap viv tout tan. Kite mwen sèl, paske jou mwen yo pa plis ke yon souf.
Io mi vo struggendo; non vivrò sempre; deh, lasciami stare; i giorni miei non son che un soffio.
17 Kisa lòm ye pou Ou reflechi sou li e pou Ou bay ka li enpòtans,
Che cosa è l’uomo che tu ne faccia tanto caso, che tu ponga mente ad esso,
18 pou Ou fè l pase egzamen chak maten e fè l pase eprèv chak moman?
e lo visiti ogni mattina e lo metta alla prova ad ogni istante?
19 Èske Ou p ap janm sispann gade m, ni kite mwen anpè jiskaske m fin vale krache m?
Quando cesserai di tener lo sguardo fisso su me? Quando mi darai tempo d’inghiottir la mia saliva?
20 Èske mwen te peche? Kisa mwen te fè Ou, Ou menm, ki gadyen lòm? Poukisa Ou te fè m objè tiraj Ou jiskaske mwen vin yon fado pou pwòp tèt mwen?
Se ho peccato, che ho fatto a te, o guardiano degli uomini? Perché hai fatto di me il tuo bersaglio? A tal punto che son divenuto un peso a me stesso?
21 Poukisa konsa Ou pa padone transgresyon mwen yo, e retire inikite mwen yo? Paske koulye a, mwen va kouche nan pousyè a; Ou va chache pou mwen, men m p ap la ankò.”
E perché non perdoni le mie trasgressioni e non cancelli la mia iniquità? Poiché presto giacerò nella polvere; e tu mi cercherai, ma io non sarò più”.

< Jòb 7 >