Jòb 28
1 Anverite, gen yon min pou ajan e yon plas pou rafine lò.
Zagotovo obstaja žila za srebro in prostor za zlato, kjer ju prečiščujejo.
2 Fè retire nan pousyè a e kwiv la fonn soti nan wòch la.
Železo je vzeto iz zemlje in bron je staljen iz kamna.
3 Lòm fè tenèb la pati, e rive jis nan dènye limit lan. Li chache twouve wòch kap kache a, ak nan pwofon fènwa.
On postavlja konec temi in preiskuje vso popolnost: kamne iz teme in smrtno senco.
4 Li fouye yon twou fon byen lwen kote moun rete, kote ki bliye nèt pa pye moun. Konsa, yo pandye, yo balanse byen lwen limanite.
Poplava izbruhne ven, proč od prebivalca, celo vode, pozabljene od stopala. Posušene so, odtekle so proč od ljudi.
5 Pou tè a, depi nan li, manje sòti, men anba, li boulvèse tankou dife.
Glede zemlje, iz nje prihaja kruh, in pod njo je obrnjeno, kakor bi bil ogenj.
6 Wòch li se sous a pyè safi yo. Epi nan pousyè li, genyen lò.
Njeni kamni so mesto za safirje in ta ima zlati prah.
7 Chemen li pa rekonèt pa koukou, ni zye grigri pa janm wè l.
Je steza, ki je nobena perjad ne pozna in ki je jastrebovo oko ni videlo.
8 Bèt pi fewòs yo pa mache la, ni lyon pa pase sou li.
Levji mladiči je niso pomendrali niti krut lev ni šel mimo nje.
9 Li mete men li sou wòch silèks la. Li chavire mòn yo soti nan baz yo.
Svojo roko izteguje nad skalo, gore prevrača pri koreninah.
10 Li kreve kanal ki pase nan wòch yo, e zye li wè tout sa ki presye.
Reke vrezuje med skalami in njegovo oko vidi vsako dragoceno stvar.
11 Li bouche flèv yo pou dlo pa koule e sa ki kache yo, li fè yo parèt nan limyè.
Poplave zvezuje pred poplavljanjem in stvar, ki je skrita, prinaša na svetlobo.
12 “Men se kibò yo twouve sajès? Epi kibò yo jwenn sajès la?
Toda kje se bo našla modrost? In kje je kraj razumevanja?
13 Lòm pa konnen valè li, ni valè li pa kab twouve nan peyi moun vivan yo.
Človek ne ve za njeno vrednost niti je ni najti v deželi živih.
14 Labim nan di: “Li pa nan mwen”. Lanmè a di: ‘Li pa bò kote m’.
Globina pravi: ›V meni je ni.‹ Morje pravi: ›Ta ni z menoj.‹
15 Lò pi pa egal ak valè l, ni ajan pa kab peze kon pri li.
Ni je moč dobiti za zlato niti ne bo srebro odtehtano za njeno vrednost.
16 Valè li pa kab konpare ak lò Ophir, oswa oniks presye, oswa safì.
Ta ne more biti primerjana z zlatom iz Ofírja, z dragocenim oniksom ali safirjem.
17 Ni lò ni vit pa egal avè l, ni li pa kab fè echanj pou bagay ki fèt an lò fen.
Zlato in kristal ji ne moreta biti enaka in njena zamenjava ne bo za dragocenosti iz čistega zlata.
18 Koray ak kristal, bliye sa nèt. Posede sajès se pi wo ke pèl.
Nobene omembe ne bo narejene o koralah ali o biserih, kajti cena modrosti je nad rubini.
19 Topaz a Éthiopie a pa kab konpare avè l; ni li pa kab valorize an lò pi.
Topaz iz Etiopije ji ne bo enak niti ne bo ovrednotena s čistim zlatom.
20 E byen, se kibò sajès la sòti? Epi kibò anplasman bon konprann nan ye?
Od kod potem prihaja modrost? In kje je kraj razumnosti?
21 Konsa, li kache a zye de tout èt vivan yo e kache menm a zwazo syèl yo.
Videti je, da je skrita pred očmi vseh živih in prikrita pred zračno perjadjo.
22 Labim nan ak lanmò a pale: ‘Ak zòrèy nou, nou konn tande rapò bagay sa a.’
Uničenje in smrt pravita: ›O njeni slavi sva slišala s svojimi ušesi.‹
23 Bondye konprann chemen li e Li konnen plas li.
Bog razume njeno pot in on pozna njen kraj.
24 “Paske Li chache jis rive nan dènye pwent latè e wè tout bagay anba syèl yo.
Kajti gleda do koncev zemlje in vidi pod celotnim nebom,
25 Lè L te bay pwa a van an e te divize dlo yo pa mezi,
ko naredi težo za vetrove in vode odmerja z mero.
26 Lè L te etabli yon limit pou lapli e yon chemen pou kout eklè,
Ko je naredil odlok za dež in pot za bliskanje groma,
27 Li te wè l e Li te deklare li. Li te etabli li e anplis, Li te konprann bout li.
potem jo je videl in jo oznanja. Pripravlja jo, da, in razpoznava.
28 Konsa, a lòm Li te di: ‘Gade byen, lakrent Senyè a, se sa ki sajès; epi kite mal, se sa ki bon konprann.’”
Človeku pa pravi: ›Glej, strah Gospodov, to je modrost; in oditi od zla je razumevanje.‹«
