Jòb 15
1 Epi Éliphaz Temanit lan te reponn:
Potem je odgovoril Elifáz Temánec in rekel:
2 Èske yon nonm saj ta dwe bay repons ak konesans ki sòti nan van, e ki plen tèt li avèk van lès?
»Mar naj moder človek izreka prazno znanje in svoj trebuh napolnjuje z vzhodnikom?
3 Èske li ta diskite ak pale initil, oswa ak pawòl ki pa gen valè?
Mar naj razpravlja z nekoristnim govorjenjem? Ali z govori, s katerimi ne more storiti ničesar dobrega?
4 Anverite, ou manke respè Bondye e ou siprime tout kalite bon refleksyon devan Bondye.
Da, ti zametuješ strah in zadržuješ molitev pred Bogom.
5 Paske se koupabilite ou ki enstwi bouch ou, e ou chwazi langaj a rizye yo.
Kajti tvoja usta izrekajo tvojo krivičnost in ti izbiraš jezik prebrisanega.
6 Pwòp bouch ou kondane ou, pa mwen; epi pwòp lèv ou fè temwayaj kont ou.
Tvoja lastna usta te obsojajo in ne jaz. Da, tvoje lastne ustnice pričujejo zoper tebe.
7 “Èske se ou ki te premye la ki te fèt sou tè a, oswa èske ou te fèt avan tout kolin yo?
Mar si ti prvi človek, ki je bil rojen? Ali si bil narejen pred hribi?
8 Èske ou konn tande konsèy sekrè a Bondye yo, oswa èske tout sajès se pou ou sèl?
Mar si slišal Božjo skrivnost? In ali sebi zadržuješ modrost?
9 Kisa ou konnen ke nou pa konnen? Èske ou konprann sa nou pa kapab konprann?
Kaj ti veš, kar mi ne vemo? Kaj razumeš, česar ni v nas?
10 Genyen ni granmoun ak moun cheve blanch pami nou, ki pi gran pase papa ou.
Z nami so sivolasi in zelo stari možje, precej starejši od tvojega očeta.
11 Èske konsolasyon Bondye a twò piti pou ou, menm mo ki pale ak dousè avèk ou yo?
Ali so Božje tolažbe zate majhne? Je s teboj kakršnakoli skrita stvar?
12 Poukisa akè ou pote ou rive lwen konsa? Epi poukisa zye ou yo vin limen konsa?
Zakaj te tvoje srce odnaša? In ob čem tvoje oči mežikajo,
13 Pou ou ta vire lespri ou kont Bondye e kite pawòl parèy a sila yo sòti nan bouch ou?
da svojega duha obračaš zoper Boga in takšnim besedam dopuščaš iziti iz svojih ust?
14 Kisa lòm nan ye pou li ta kab san tach, oswa sila ki fèt de fanm nan pou ta kab dwat?
Kaj je človek, da bi bil čist? In ta, ki je rojen iz ženske, da bi bil pravičen?
15 Gade byen, Li pa mete konfyans menm nan sen Li yo e menm syèl yo pa san tach nan zye Li;
Glej, zaupanja ne polaga v svoje svete. Da, nebo ni čisto v njegovem pogledu.
16 konbyen anmwens, yon moun ki degoutan e konwonpi; lòm ki bwè inikite kon dlo a!
Kako mnogo bolj gnusen in umazan je človek, ki pije krivičnost kakor vodo?
17 “M ap di ou, koute m byen; sa mwen konn wè, anplis m ap deklare li;
Pokazal ti bom, poslušaj me. To, kar sem videl, bom oznanil.
18 sa ke moun saj konn pale e ki pa t kache sòti de papa pa yo,
To, kar so modri možje povedali od svojih očetov in tega niso skrili,
19 A sila yo menm sèl ke tè a te donnen, e pa t gen etranje ki te pase pami yo.
katerim samim je bila dana zemlja in noben tujec ni šel med njimi.
20 Moun mechan an vire tounen nan pwòp doulè li tout tan, e fòs lane pou moun mechan yo byen kontwole.
Zloben človek se muči z bolečino vse svoje dni in število let je skrito zatiralcu.
21 Bri laperèz sone nan zòrèy li. Pandan li anpè, destriktè a rive sou li.
Grozen zvok je v njegovih ušesih. V uspevanju bo nadenj prišel uničevalec.
22 Li pa gen espwa sòti nan tenèb la. Desten li se nepe.
Ne verjame, da se bo vrnil iz teme in meč čaka nanj.
23 Li mache egare pou chache manje epi di: ‘Kote li ye?’ Konsa, li konnen ke jou tenèb la gen tan rive.
Naokoli tava za kruhom, rekoč: ›Kje je?‹ Ve, da je ob njegovi roki pripravljen dan teme.
24 Twoub ak gwo soufrans fè l gen gwo laperèz. Yo fè l soumèt tankou yon wa ke yo prèt pou atake.
Stiska in tesnoba ga bosta preplašili. Prevladali bosta zoper njega kakor kralj, pripravljen na bitko.
25 Paske li fin lonje men l kont Bondye e aji ak awogans kont Toupwisan an.
Kajti svojo roko izteguje zoper Boga in se krepi zoper Vsemogočnega.
26 Li kouri kou rèd sou li tèt avan avèk gwo boukliye li.
On steče nadenj, celó na njegov vrat, na debele izbokline njegovih ščitov,
27 Paske li fin kouvri figi li ak grès li, e fè kwis li vin lou ak chè.
ker svoj obraz pokriva s svojo mastnostjo in na svojih ledjih nabira sloje tolšče.
28 Li te viv nan vil dezole yo, nan kay kote pèsòn pa ta rete yo, ki fèt pou vin dekonble nèt.
Prebiva v zapuščenih mestih in hišah, ki jih noben človek ne naseljuje, ki so pripravljene, da postanejo ruševine.
29 Li p ap vin rich, ni fòtin li p ap dire; tèt sereyal li yo p ap janm bese rive atè.
Ne bo bogat, niti se ne bo njegovo imetje nadaljevalo, niti svoje popolnosti na zemlji ne bo podaljšal.
30 Li p ap chape nan tenèb la. Flanm nan va seche tout boujon li yo. Kon souf bouch li, lap wale nèt.
Iz teme ne bo odšel. Plamen bo posušil njegove mladike in z dihom svojih ust bo odšel proč.
31 Pa kite li mete konfyans nan gwo vid la. Sa a ta yon desepsyon; paske gwo vid la va sèvi kon rekonpans li.
Kdor je zaveden naj ne zaupa v ničnost, kajti ničnost bo njegovo povračilo.
32 Sa va vin rive avan lè li. Branch palmis li p ap vèt.
Dovršeno bo pred njegovim časom in njegova veja ne bo zelena.
33 Li va souke retire rezen li ki potko mi soti nan pye rezen a, e va jete flè li kon pye oliv la.
Svoje nezrelo grozdje bo otresel kakor trta in svoj cvet bo odvrgel kakor oljka.
34 Paske konpanyen a enkwayan yo va byen esteril, epi se dife kap brile tant anba pwès yo.
Kajti skupnost hinavcev bo zapuščena in ogenj bo použil šotore podkupovanja.
35 Yo plante mal la, e yo rekòlte inikite; epi se desepsyon k ap jèmen nan panse yo.”
Spočenjajo vragolijo in rodijo ničnost in njihov trebuh pripravlja prevaro.«
