< Sòm 147 >

1 Lwanj pou Seyè a! Sa bon nèt pou nou chante pou Seyè a. Sa bon nèt pou nou fè lwanj Seyè a. Wi, li merite l' vre!
Hvalite Gospoda, kajti dobro je peti hvalnice našemu Bogu, kajti to je prijetno in hvala je ljubka.
2 Seyè a ap rebati lavil Jerizalèm. L'ap fè moun Izrayèl ki te gaye nan mitan lòt nasyon yo tounen lakay yo.
Gospod je zgradil Jeruzalem; skupaj zbira Izraelove pregnance.
3 L'ap bay moun ki nan gwo lapenn yo kouraj. L'ap geri moun ki blese yo.
Ozdravlja potrte v srcu in povezuje njihove rane.
4 Li konte konbe zetwal ki genyen! Li konnen non yo chak.
Šteje število zvezd, vse jih kliče po njihovih imenih.
5 Seyè nou an gen pouvwa. Li gen anpil fòs. Konesans li pa gen limit.
Velik je naš Gospod in zelo močan, njegovo razumevanje je neskončno.
6 Seyè a ap bay pòv malere yo men pou yo leve. Men, l'ap rabese mechan yo jouk atè.
Gospod dviguje krotke; zlobne podira k tlom.
7 Chante yon chante pou Seyè a pou nou di l' mèsi. Fè mizik pou Bondye nou an ak gita.
Pojte Gospodu z zahvaljevanjem, našemu Bogu pojte hvalo na harfo,
8 Se li ki kouvri syèl la ak nwaj yo. Se li ki pare lapli pou tè a. Se li ki fè zèb pouse sou mòn yo.
ki nebo pokriva z oblaki, ki za zemljo pripravlja dež, ki daje travi, da raste po gorah.
9 Li bay bèt yo manje, li bay ti kònèy yo manje lè yo rele.
On daje živali njeno hrano in mladim krokarjem, ki kličejo.
10 Li pa pran plezi l' nan chwal ki gen fòs, ni se pa kouraj moun ki fè kè l' kontan.
Ne razveseljuje se v moči konja. Ne veseli se človeških nog.
11 Moun ki fè kè l' kontan, se moun ki gen krentif pou li, se moun ki mete tout espwa yo nan li, paske yo konnen li renmen yo.
Gospod se veseli tistih, ki se ga bojijo, tistih, ki upajo v njegovo usmiljenje.
12 Nou menm, moun lavil Jerizalèm, fè lwanj Seyè a! Nou menm, moun mòn Siyon, fè lwanj Bondye nou an!
Hvali Gospoda, oh Jeruzalem, hvali svojega Boga, oh Sion.
13 Li fè pòt kay nou yo vin pi solid. Li voye benediksyon sou pitit nou yo nan mitan nou.
Kajti utrjuje zapahe tvojih velikih vrat, tvoje otroke je blagoslovil znotraj tebe.
14 L'ap veye fwontyè peyi a pou pa gen lagè! L'ap plen vant nou ak bon kalite manje.
Na tvojih mejah daje mir in te nasičuje z najodličnejšo pšenico.
15 Li pase yon lòd: lòd la kouri byen vit toupatou sou latè.
Svojo zapoved pošilja na zemljo; njegova beseda teče zelo naglo.
16 Li fè lanèj tonbe kouvri latè tankou koton. Li fè lawouze tounen ti moso glas sou tout pyebwa.
Sneg daje kakor volno, slano razsiplje kakor pepel.
17 Li voye lagrèl tankou gravye. Ki moun ki ka sipòte fredi li voye?
Svoj led meče kakor koščke; kdo lahko obstane pred njegovim mrazom?
18 Li pase yon lòd, li fè yo tout fonn. Li fè van soufle, dlo pran koule toupatou.
Razpošilja svojo besedo in jih topi; svojemu vetru povzroča, da piha in vodam, [da] tečejo.
19 Li fè pitit Jakòb yo konnen pawòl li. li fè pèp Izrayèl la konnen lòd li yo ak sa li deside.
Svojo besedo kaže Jakobu, svoje zakone in svoje sodbe Izraelu.
20 Li pa aji konsa ak okenn lòt nasyon. Li pa fè yo konnen sa l' deside fè. Lwanj pou Seyè a!
Z nobenim narodom ni tako postopal in glede njegovih sodb, jih oni niso spoznali. Hvalite Gospoda.

< Sòm 147 >