< Sòm 139 >

1 Pou chèf sanba yo. Se yon sòm David. Seyè, ou sonde m', ou konnen ki moun mwen ye.
Signore, tu mi scruti e mi conosci, Al maestro del coro. Di Davide. Salmo.
2 Ou konnen lè m' chita, ou konnen lè m' kanpe. Ou rete byen lwen, ou konnen tou sa k'ap pase nan tèt mwen.
tu sai quando seggo e quando mi alzo. Penetri da lontano i miei pensieri,
3 Mwen te mèt ap mache, mwen te mèt kouche, ou wè m', ou konnen tou sa m'ap fè.
mi scruti quando cammino e quando riposo. Ti sono note tutte le mie vie;
4 Mwen poko menm louvri bouch mwen, ou gen tan konnen tou sa mwen pral di.
la mia parola non è ancora sulla lingua e tu, Signore, gia la conosci tutta.
5 Kote m' vire, ou la bò kote m', w'ap pwoteje m' ak pouvwa ou.
Alle spalle e di fronte mi circondi e poni su di me la tua mano.
6 Konesans ou genyen yo twòp pou mwen. Yo depase m', mwen pa konprann yo.
Stupenda per me la tua saggezza, troppo alta, e io non la comprendo.
7 Ki bò mwen ta ale pou m' pa jwenn ak ou? Ki bò mwen ta ale pou ou pa wè m' devan je ou?
Dove andare lontano dal tuo spirito, dove fuggire dalla tua presenza?
8 Si m' moute nan syèl la, se la ou ye. Si m' desann kote mò yo ye a, ou la tou. (Sheol h7585)
Se salgo in cielo, là tu sei, se scendo negli inferi, eccoti. (Sheol h7585)
9 Si m' vole ale bò kote solèy leve, osinon si m' al rete bò lòt bò lanmè,
Se prendo le ali dell'aurora per abitare all'estremità del mare,
10 l'a ankò, w'ap toujou la pou mennen m', w'ap la pou pwoteje m'.
anche là mi guida la tua mano e mi afferra la tua destra.
11 Si mwen di: -Bon! M' pral kache nan fènwa a. M' pral rete kote tout limyè mouri.
Se dico: «Almeno l'oscurità mi copra e intorno a me sia la notte»;
12 Fènwa pa fè nwa pou ou. Lannwit klere kou lajounen pou ou. Kit li fènwa, kit li lajounen, se menm bagay pou ou.
nemmeno le tenebre per te sono oscure, e la notte è chiara come il giorno; per te le tenebre sono come luce.
13 Wi, se ou ki fòme tout pati nan kò m', se ou ki ranje yo byen ranje nan vant manman m'.
Sei tu che hai creato le mie viscere e mi hai tessuto nel seno di mia madre.
14 M'ap fè lwanj ou, paske ou pa manke fè bèl bagay. Tou sa ou fè se bèl bagay. Mwen konn sa byen.
Ti lodo, perché mi hai fatto come un prodigio; sono stupende le tue opere, tu mi conosci fino in fondo.
15 Ou te konnen tout zo nan kò m', depi lè m' t'ap fòme kote moun pa t' ka wè a, depi lè ou t'ap travay mwen ak ladrès nan fon tè a.
Non ti erano nascoste le mie ossa quando venivo formato nel segreto, intessuto nelle profondità della terra.
16 Depi anvan m' te fèt, tout lavi m' te devan je ou. Tou sa mwen tapral fè te deja ekri nan liv ou, anvan menm mwen te fè yo.
Ancora informe mi hanno visto i tuoi occhi e tutto era scritto nel tuo libro; i miei giorni erano fissati, quando ancora non ne esisteva uno.
17 Bondye, sa ki nan tèt ou twò difisil pou m' konprann, lèfini yo anpil!
Quanto profondi per me i tuoi pensieri, quanto grande il loro numero, o Dio;
18 Si m' ta vle konte yo, yo ta pi plis pase grenn sab ki bò lanmè. Si m' ta janm rive fin konte yo, mwen p'ap pi konnen ou pase sa.
se li conto sono più della sabbia, se li credo finiti, con te sono ancora.
19 Bondye, si ou ta vle touye mechan yo! Si ou ta vle fè ansasen yo manyè kite m' an repo!
Se Dio sopprimesse i peccatori! Allontanatevi da me, uomini sanguinari.
20 Yo anba chal! Y'ap revòlte kont ou. Y'ap pale ou mal.
Essi parlano contro di te con inganno: contro di te insorgono con frode.
21 Seyè, kouman ou ta vle pou m' pa rayi moun ki rayi ou yo! Kouman ou ta vle pou m' pa gen degoutans pou moun k'ap leve dèyè ou yo?
Non odio, forse, Signore, quelli che ti odiano e non detesto i tuoi nemici?
22 Mwen pa manke rayi yo. Mwen konsidere yo tankou lènmi m'.
Li detesto con odio implacabile come se fossero miei nemici.
23 Sonde m', Bondye! Wè tou sa ki nan kè m'! Fouye m'! Wè tou sa ki nan lide m'!
Scrutami, Dio, e conosci il mio cuore, provami e conosci i miei pensieri:
24 Gade wè si m' sou yon move chemen. Mennen m' sou chemen ki la pou tout tan an.
vedi se percorro una via di menzogna e guidami sulla via della vita.

< Sòm 139 >