Sòm 106
1 Lwanj pou Seyè a! Wi, lwanj pou Seyè a paske li bon: li p'ap janm sispann renmen nou.
Aleluja! Slavite Gospoda, ker je dober, ker je vekomaj milost njegova.
2 Ki moun ki ka rakonte tout gwo bagay Seyè a fè? Ki moun ki ka fin fè lwanj li?
Kdo bi dopovedal najvišjo moč Gospodovo, oznanil vso hvalo njegovo?
3 Ala bon sa bon pou moun ki fè sa Bondye mande l' fè, ki toujou ap fè sa ki dwat devan li!
O blagor jim, ki se držé postave té, ki delajo pravico vsak čas!
4 Seyè, jan ou gen kè sansib pou pèp ou a, pa bliye m'. Pa bliye m', lè w'ap vin delivre yo.
Spomni se me, Gospod, po blagovoljnosti, katero izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z blaginjo svojo.
5 Konsa, m'a wè jan moun ou chwazi yo alèz. M'a fè kè m' kontan ansanm ak pèp ou a. M'a pran plezi m' ansanm ak moun ki pou ou yo.
Da uživam izvoljenih tvojih dobroto, da se radujem radosti naroda tvojega; da se s posestjo tvojo ponašam.
6 Tankou zansèt nou yo, nou te peche, nou te fè mechanste, nou te fè sa ki mal.
Grešili smo z očeti svojimi: krivično smo delali, ravnali hudobno.
7 Lè zansèt nou yo te nan peyi Lejip, yo pa t' konprann mirak ou te fè pou yo. Yo te bliye jan ou te renmen yo, yo leve dèyè Bondye ki gen tout pouvwa a, lè yo te bò Lanmè Wouj la.
Očetje naši niso umeli v Egiptu čudovitih dél tvojih; spominjali se niso milosti tvojih obilosti; temuč priliko so dajali izpremeniti jih pri morji, ko so stopali v morje trstovito.
8 Men, li te sove yo pou sa sèvi yon lwanj pou li, pou l' moutre jan li gen pouvwa.
Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč.
9 Li te pase Lanmè Wouj la lòd, lanmè a cheche. Li fè pèp li mache nan fon lanmè a tankou si se te nan yon dezè.
Ker zarotil je trstovito morje, in posušilo se je; in peljal jih je skozi valove kakor skozi puščavo.
10 Li sove yo anba men moun ki te rayi yo, li delivre yo anba men lènmi yo.
Tako jih je rešil roke sovražnikove; otel jih je neprijateljeve roke.
11 Dlo a neye tout lènmi yo. Pa gen yonn ki chape.
Pokrile pa so vode njih sovražnike; eden izmed njih ni ostal.
12 Se lè sa a pèp li a vin kwè sa l' te di a, yo chante pou fè lwanj li.
Da sì so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo,
13 Men, lamenm, yo bliye sa l' te fè pou yo. Yo pa t' tann li fin fè pou yo sa l' te gen nan lide l'.
Pozabili so naglo dél njegovih; čakali niso sveta njegovega.
14 Yo kite lanvi pran pye sou yo nan dezè a, yo t'ap gade ki bò Bondye ye ak yo.
Ampak iz poželjivosti v puščavi izkušali so Boga mogočnega v samoti.
15 Se konsa, Bondye ba yo sa yo te mande l' la. Men, li voye yon move maladi sou yo pou touye yo.
Tako da je podelivši jim, kar so prosili, poslal kugo nad nje.
16 Antan yo la nan dezè a yo te rayi sò Moyiz ak sò Arawon, sèvitè Bondye te chwazi a.
Potem ko so bili nevoščljivi Mojzesu v šatorji, Aronu svetniku Gospodovemu,
17 Se konsa latè a fann, li vale Datan, li fèmen sou Abiram ansanm ak tout moun ki te fè bann ak li yo.
Odprla se je zemlja in požrla Datana in zagrnila je drhal Abiramovo.
18 Dife grennen sou tout bann lan, li boule tout mechan yo.
In vnel se je ogenj v njih drhal, in s plamenom požgal krivične.
19 Lè yo te Orèb, yo fè pòtre yon ti towo bèf, yo adore zidòl yo te fè ak lò a.
Naredili so tele na Horebu, in klanjali so se podobi.
20 Yo pran lwanj ki pou Bondye a bay yon pòtre bèf ki manje zèb.
In premenivši čast svojo v podobo vola, ki travo jé,
21 Yo bliye Bondye ki te delivre yo a, avèk gwo mèvèy li te fè nan peyi Lejip,
Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, kateri je bil storil velike reči v Egiptu,
22 mirak li te fè nan peyi Kam lan, mèvèy li tè fè bò Lanmè Wouj la.
Čudovita dela v deželi Kamovi, strašna pri trstovitem morji.
23 Se konsa Bondye di l'ap detwi pèp li a. Men, Moyiz, moun li te chwazi a, kanpe devan li. Li mande l' pou l' pa fè kòlè jouk pou li ta detwi yo.
Zatorej je rekel, da jih bode pogubil; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v ón predór pred njim, da bi odvrnil jezo njegovo, da jih ne pogubi.
24 Yo pa t' vle tande pale sou peyi kote pou yo jwenn tout bon bagay la paske yo pa t' kwè pawòl Bondye.
Zavrgli so tudi zaželeno deželo, ne verujoč besedi njegovi.
25 Yo rete anba tant yo, y'ap bougonnen. Yo pa t' vle koute Seyè a.
In godrnjaje v šatorih svojih niso poslušali glasú Gospodovega.
26 Lè sa a, Seyè a leve men l', li sèmante l'ap fè yo peri nan dezè a.
Zatorej je dvignil roko svojo ter prisegel, da jih podere v sami puščavi.
27 L'ap gaye tout pitit pitit yo nan mitan lòt nasyon yo, l'ap kite yo mouri toupatou nan peyi etranje.
In da podere seme njih med narodi, in razkropi jih po deželah.
28 Men, pèp Bondye a mete tèt yo ansanm pou y' al adore Baal lavil Peyò. Yo manje bèt yo te touye ofri bay mò yo.
Razen tega so se združili tudi z malikom Peorjem, in jedli mrtvih daritve.
29 Sa te moute kolè Seyè a anpil sou yo lè li wè sa yo t'ap fè. Se poutèt sa maladi tonbe sou yo.
Klicali so tako Boga v nevoljo z deli svojimi, da je pridrla nad nje nadloga.
30 Men, Fineas leve, li mete lòd, li pini koupab yo, epi pèp la geri.
Dokler ni vstal Pineas in storil sodbo, ter je bila ustavljena tista nadloga;
31 Bagay sa ki rive a te fè yo bay Fineas rezon depi lè sa a pou tout tan.
Kar se mu je štelo za pravico, od roda do roda vekomaj.
32 Pèp la te fè Seyè a fache anpil bò sous dlo Meriba a. Sa te fè Moyiz lapenn pou yo.
Enako so razdražili gorečo jezo pri vodah prepira, tako da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih.
33 Sa te fè Moyiz sitèlman fache, li te rive fè bagay li pa t' gen dwa fè.
Ko so bili razdražili duha njegovega, in je izgovoril z ustnami svojimi razdraženje svoje:
34 Yo pa t' detwi moun lòt nasyon yo jan Seyè a te mande yo fè a.
Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapovedal Gospod;
35 Men, okontrè, yo te marye ak yo, yo pran tout vye mès yo.
Ampak pomešali so se z onimi narodi in naučili se njih dél.
36 Yo pran adore zidòl yo. Sa tounen yon pèlen pou yo.
In čestili so njih podobe, katere so bile njim v izpotiko.
37 Yo ofri pwòp pitit gason ak pwòp pitit fi yo pou touye bay zidòl yo.
Ker darovali so sinove svoje in hčere svoje hudobnim duhovom;
38 Yo touye ti inonsan sa yo, pwòp pitit gason ak pitit fi yo. Yo ofri yo bay zidòl moun peyi Kanaran yo. Se konsa yo fin derespekte tout peyi a ak san moun yo te touye.
In prelivali so nedolžno kri, kri sinov svojih in hčer svojih, katere so darovali podobam Kanaanskim, tako da je bila zemlja onečiščena z njih moritvami.
39 Avèk sa yo t'ap fè a, yo avili tèt yo, yo vire do bay Bondye.
In oskrunjali so se sè svojimi deli; prešestvovali z dejanji svojimi.
40 Seyè a te fache anpil sou pèp li a. Li te degoute ak pitit li yo.
Zatorej se je razsrdil Gospod nad ljudstvom svojim in studil svojo posest,
41 Li lage yo nan men moun lòt nasyon yo. Moun ki te rayi yo mete pye sou kou yo.
Tako da jih je dal v roko narodom, da bi jim gospodovali njih sovražniki, črtilci,
42 Lènmi yo t'ap peze yo, yo te soumèt yo nèt anba men yo.
In jih zatirali njih neprijatelji, in da bi se poniževali pod njih roko.
43 Seyè a te delivre pèp li a anpil fwa. Men, yo te pito revòlte kont li, yo te tonbe pi mal nan fè peche.
Mnogokrat jih je rešil, dasì so ga bili razsrdili z naklepom svojim, in so bili ponižani zavoljo krivice svoje.
44 Men, Seyè a te wè mizè yo, li te tande jan y'ap rele.
Ozrl se je na njih stisko, slišal je njih vpitje.
45 Li chonje kontra li te pase ak yo, li gen pitye pou yo paske li renmen yo anpil.
In spomnivši se zá nje zaveze svoje, kesal se je po obilosti milosti svojih;
46 Li fè moun ki te kenbe yo prizonye gen pitye pou yo.
Tako da jim je izkazal usmiljenje pred vsemí, kateri so jih v sužnjosti imeli.
47 Delivre nou non, Seyè, Bondye nou. Fè nou soti nan tout peyi kote nou gaye yo. Sanble nou non, pou nou ka di ou mèsi pou tout bagay ou menm ase ou ka fè, pou nou ka kontan lè n'ap fè lwanj ou.
Reši nas, Gospod, Bog naš, in zberi nas izmed tistih narodov, da slavimo sveto ime tvoje, in se s hvaljenjem priporočamo v hvali tvoji,
48 Ann fè lwanj Seyè a, Bondye pèp Izrayèl la! Ann fè lwanj li depi tout tan ak pou tout tan! Epi tout pèp la pran reponn: Wi, se vre! Lwanj pou Seyè a!
Blagoslovljen Gospod, Izraelov Bog, od veka do veka in vse ljudstvo naj govori: Aleluja!
