Pwovèb 10
1 Men pwovèb wa Salomon yo: Yon pitit ki gen bon konprann fè kè papa l' kontan. Men, yon pitit san konprann bay manman l' lapenn.
Salomonovi pregovori. Moder sin dela očeta srečnega, toda nespameten sin je potrtost svoji materi.
2 Byen ou rive fè nan move kondisyon p'ap rapòte ou anyen. Men, lè ou serye, ou sove lavi ou.
Zakladi zlobnosti nič ne koristijo, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.
3 Seyè a p'ap kite moun ki mache dwat soufri grangou. Men, l'ap anpeche mechan an jwenn sa li anvi a.
Gospod ne bo trpel, da duša pravičnega izstrada, toda odvrže imetje zlobnega.
4 Parese fè ou pòv, men travay di fè ou rich.
Reven postaja tisti, ki ravna s počasno roko, toda roka marljivega dela bogastvo.
5 Yon nonm ki wè lwen ranmase rekòt li lè rekòt la pare. Men, se yon wont pou moun ki pase tou tan rekòt la ap dòmi.
Kdor zbira poleti, je moder sin, toda kdor ob žetvi spi, je sin, ki povzroča sramoto.
6 benediksyon Bondye ap chita sou yon nonm debyen. Pawòl yon moun mechan p'ap janm kite ou wè jan l' mechan.
Blagoslovi so na glavi pravičnega, toda nasilje pokriva usta zlobnega.
7 Y'ap toujou chonje yon nonm debyen, y'a fè lwanj pou li. Men, talè konsa non mechan an ap sèvi jouman.
Spomin na pravičnega je blagoslovljen, toda ime zlobnega bo strohnelo.
8 Moun ki gen bon konprann koute konsèy yo ba li. Men, moun k'ap pale tankou moun fou pa lwen mouri.
Moder v srcu bo sprejel zapovedi, toda žlobudrav bedak bo padel.
9 Yon nonm serye pa janm bezwen pe anyen. Men, yo gen pou yo bare moun k'ap fè vis.
Kdor hodi pošteno, hodi varno; toda kdor svoje poti izkrivlja, bo razpoznan.
10 Moun k'ap twenzi je yo sou moun, se moun k'ap voye wòch kache men. Men, moun ki pale kare anpeche kont.
Kdor zavija z očesom, povzroča bridkost, toda žlobudrav bedak bo padel.
11 Pawòl ki soti nan bouch moun k'ap mache dwat yo bay lavi. Men, pawòl yon moun mechan p'ap janm kite ou wè jan l' mechan.
Usta pravičnega človeka so izvir življenja, toda nasilje pokriva usta zlobnega.
12 Lè ou gen renmen nan kè ou, ou padonnen tout peche. Men, lè ou rayi moun, ou toujou ap chache kont.
Sovraštvo razvnema prepire, toda ljubezen pokriva vse grehe.
13 Moun lespri pale bon pawòl. Men, pou moun san konprann, se baton nan dèyè yo.
Na ustnicah tistega, ki ima razumevanje, je najti modrost, toda palica je za hrbet tistega, ki je brez razumevanja.
14 Moun ki gen bon konprann toujou ap aprann. Men, lè moun san konprann ap pale, malè pa lwen.
Modri ljudje kopičijo spoznanje, toda usta nespametnega so blizu uničenja.
15 Byen yon moun rich, se pwoteksyon li. Men, depi yon nonm pòv, nanpwen pwoteksyon pou li.
Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto. Uničenje revnih je njihova revščina.
16 Travay moun k'ap mache dwat yo bay lavi. Lajan moun k'ap fe sa ki mal yo se pou malè yo.
Trud pravičnega se nagiba k življenju, sad zlobnega h grehu.
17 Moun ki koute lè yo rale zòrèy yo ap jwenn chemen lavi. Men, moun ki refize admèt lè yo antò pèdi chemen yo.
Tisti, ki se drži poučevanja, je na poti življenja, toda kdor odklanja opomin, se moti.
18 Moun ki rayi moun nan kè yo, se moun ou pa ka fye. Tout moun k'ap mache fè tripotay se moun san konprann.
Kdor z lažnivimi ustnicami skriva sovraštvo in kdor izreka obrekovanje, je bedak.
19 Plis ou pale anpil, plis ou ka rive fè peche. Lè ou gen bonjan konprann ou kenbe bouch ou fèmen.
V množici besed ne manjka greha, toda kdor zadržuje svoje ustnice, je moder.
20 Pawòl ki soti nan bouch moun k'ap mache dwat, se lò. Men, lide k'ap travay nan tèt yon mechan pa vo anyen.
Jezik pravičnega je kakor izbrano srebro, srce zlobnega je malo vredno.
21 Pawòl ki soti nan bouch moun k'ap mache dwat ap pwofite anpil moun. Men, moun sòt yo ap mouri, paske yo pa gen konprann.
Ustnice pravičnega hranijo mnoge, toda bedaki umrejo zaradi pomanjkanja modrosti.
22 benediksyon Bondye bay moun richès. Ou te mèt travay di ou pa ka mete anyen sou li.
Gospodov blagoslov, ta bogatí in s tem on ne dodaja nobene bridkosti.
23 Lè moun san konprann ap fè sa ki mal, se tankou yon jwèt pou yo. Men, yon moun lespri pran plezi l' nan chache gen bon konprann.
To je kakor zabava bedaku, da počne vragolijo, toda razumevajoč človek ima modrost.
24 Yon moun ki mache dwat, Bondye va ba li tou sa l' ta renmen genyen. Men mechan an, se sa l' pè rive l' la k'ap rive l'.
Strah zlobnega bo prišel nanj, toda želja pravičnega bo zagotovljena.
25 Depi move tan pase, mechan yo disparèt lamenm. Men, moun k'ap mache dwat yo ap toujou kanpe fèm.
Kakor mine vrtinčast veter, tako zlobnega ni več, toda pravični je večen temelj.
26 Pa janm voye parese fè komisyon pou ou. L'ap ennève ou menm jan sitwon fè dan moun gasi, menm jan lafimen fè je moun koule dlo.
Kakor kis zobem in kakor dim očem, tako je lenuh tistim, ki ga pošljejo.
27 Krentif pou Bondye fè moun viv lontan. Men, mechan yo mouri anvan lè yo.
Strah Gospodov podaljšuje dneve, toda leta zlobnega bodo skrajšana.
28 Sa moun k'ap mache dwat yo ap tann lan va rive vre. Men, mechan yo p'ap janm jwenn sa y'ap tann lan.
Upanje pravičnega bo veselje, toda pričakovanje zlobnega bo propadlo.
29 Chemen Bondye se yon pwoteksyon pou moun ki serye. Men, l'ap detwi moun k'ap fè mal yo.
Gospodova pot je moč iskrenemu, toda uničenje bo za delavce krivičnosti.
30 Yo p'ap janm ka fè moun k'ap mache dwat yo brannen. Men, mechan yo ap disparèt nan peyi a.
Pravični ne bo nikoli odstranjen, toda zloben ne bo poselil zemlje.
31 Lè moun k'ap mache dwat yo ap pale, se bon koze yo bay. Men, moun k'ap pale mal yo ap disparèt.
Usta pravičnega prinašajo modrost, toda kljubovalen jezik bo odrezan.
32 Moun k'ap mache dwat yo konn bèl pawòl pou yo di. Men, lang mechan yo, se kouto de bò.
Ustnice pravičnega vedo, kaj je sprejemljivo, toda usta zlobnega govorijo kljubovalnost.
