Levitik 25

1 Seyè a pale ak Moyiz sou mòn Sinayi a, li di l' konsa:

Gospod je na gori Sinaj spregovoril Mojzesu, rekoč:

2 -Pale ak moun pèp Izrayèl yo, w'a di yo pou mwen: Lè n'a antre nan peyi m'ap ban nou an, n'a bay tè a yon repo pou Seyè a.

»Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ›Ko pridete v deželo, ki sem vam jo dal, potem bo dežela ohranjala šabat Gospodu.

3 Pandan sizan n'a plante jaden nou, n'a taye pye rezen nou yo, epi n'a ranmase rekòt pandan sizan.

Šest let boš sejal svoje polje in šest let boš obrezoval svoj vinograd in zbiral njegov sad,

4 Men, setyèm lanne a n'a kite tè a poze nèt. Se va yon gwo lanne repo pou tè a. Se va yon lanne n'a kite tè a pran repo pou Seyè a. Nou p'ap simen anyen nan jaden nou, ni nou p'ap taye pye rezen nou yo.

toda v sedmem letu bo šabatni počitek deželi, šabat za Gospoda. Niti ne boš sejal svojega polja niti obrezal svojega vinograda.

5 Piga nou ranmase grenn ki pouse konsa nan jaden nou pou nou vann. Ni piga nou keyi rezen ki donnen nan pye rezen nou pa t' taye pou nou vann. Se va yon lanne repo nèt pou te a.

Tega, kar raste samo od sebe od tvoje žetve, ne boš požel niti nabiral grozdja iz svoje neobrezane trte, kajti to je za deželo leto počitka.

6 Pandan tout lanne a tè a va rete san nou pa travay li. Men, sa l'a bay la va sèvi manje pou nou ak pou tout moun k'ap viv lakay nou, pou moun lòt nasyon ki fè ladesant lakay nou.

Šabatni [pridelek] dežele bo zate hrana; zate, za tvojega služabnika, za tvojo služkinjo, za tvojega najetega služabnika in za tvojega tujca, ki začasno biva s teboj

7 Bèt domestik nou yo ak bèt bwa ki nan peyi a va manje nan sa tè a bay la tou.

in ves njegov narast bo hrana za tvojo živino in za živali, ki so na tvoji zemlji.

8 N'a konte sèt lanne Repo, ki vle di sèt fwa sèt lanne, sa va ban nou karantnèf lanne.

Štel si boš sedem šabatnih let, sedemkrat sedem let; in obdobje sedmih šabatnih let ti bodi devetinštirideset let.

9 Sou dizyèm jou setyèm mwa a ki jou pou n' mande Bondye gras la, n'a fè kònen twonpèt nan tout peyi a.

Potem bo šofar jubileja zadonel na deseti dan sedmega meseca. Na dan sprave boste naredili, da zvok šofarja zadoni po vsej vaši deželi.

10 N'a mete senkantyèm lanne sa a apa pou Bondye, epi n'a bay lòd pou yo bay tout moun ki esklav nan peyi a libète yo pou tout lanne a. Se va yon lanne rejwisans pou tout moun. Lanne sa a, tou sa yo te vann anvan ap tounen pou ansyen mèt yo ankò osinon pou eritye yo. Tout moun ki te esklav ap tounen lib lakay yo.

Posvetili boste petdeseto leto in razglasili svobodo po vsej deželi, vsem njenim prebivalcem. To vam bo jubilej, vi pa se boste vrnili vsak mož k svoji posesti in vrnili se boste vsak mož k svoji družini.

11 Senkantyèm lanne sa a va yon lanne rejwisans pou tout moun: Nou p'ap simen anyen nan jaden nou yo, ni nou p'ap ranmase grenn ki pouse konsa nan jaden nou yo pou nou vann, ni nou p'ap keyi rezen ki donnen nan pye rezen nou pa t' taye pou nou vann.

Vam bo to petdeseto leto jubilej. Ne boste niti sejali niti želi tega, kar zraste samo od sebe niti nabirali grozdja v njem od vaše neobrezane trte.

12 Paske se va yon lanne rejwisans, se va yon lanne n'a mete apa nèt pou Seyè a. Men n'a manje tou sa jaden nou pa t' plante yo bay.

Kajti to je jubilej; ta vam bo svet. Jedli boste njegov donos iz polja.

13 Nan lanne rejwisans sa a, tout tè ki te vann ap tounen pou ansyen mèt yo ankò.

V letu tega jubileja se bo vsak človek vrnil k svoji posesti.

14 Konsa, si n'ap vann yon moun pèp Izrayèl parèy nou yon tè osinon si n'ap achte tè nan men l', piga nou fè koutay yonn sou do lòt.

Če kaj prodaš svojemu bližnjemu, ali kaj kupiš iz roke svojega bližnjega, ne boste zatirali drug drugega.

15 Lè n'ap achte yon tè osinon lè w'ap vann yon tè, se pou nou kalkile pri a sou kantite lanne tè a ka travay anvan lanne rejwisans k'ap vini an rive.

Glede na število let po jubileju boš kupil od svojega bližnjega in glede na število let sadov ti bo prodal.

16 Plis gen lanne anvan lanne rejwisans lan rive, se plis pri a va pi wo. Mwens gen lanne, se plis pri a va pi ba, paske se kantite lanne rekòt tè a ka bay la n'ap vann osinon n'ap achte.

Glede na množino let boš povečal njegovo ceno in glede na manjše število let boš zmanjšal njegovo ceno, kajti glede na število let sadov ti jo bo prodal.

17 Pa fè lajan sou do moun pèp Izrayèl parèy nou. Men, se pou nou gen krentif pou Bondye nou, paske se mwen menm ki Seyè a, Bondye nou an.

Zatorej ne boste zatirali drug drugega, temveč se boš bal svojega Boga, kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog.

18 Se pou nou swiv lòd mwen ban nou yo, se pou nou kenbe tout kòmandman m' yo. Se pou nou swiv yo, se konsa n'a kapab viv nan peyi a san nou pa bezwen pè anyen.

Zatorej boste izpolnjevali moje zakone in se držali mojih sodb in jih izvrševali, in v varnosti boste prebivali v deželi.

19 Tè a va bay rekòt li, n'a manje kont nou, epi n'a viv nan peyi a ak kè poze.

Dežela bo obrodila svoj sad in jedli boste svoje obilje in v njej varno prebivali.

20 Men, gen moun ki va mande kisa y'a manje setyèm lanne a si yo pa plante, si yo pa ranmase rekòt.

In če boste rekli: ›Kaj bomo jedli sedmo leto? Glej, ne bomo sejali niti zbrali v našem narastu, ‹

21 Mwen menm, Seyè a, m'a voye benediksyon m' sou tè a pandan sizyèm lanne a pou l' ka donnen rekòt kantite pou twazan.

potem bom v šestem letu zapovedal nad vami svoj blagoslov in ta bo prinesel sad za tri leta.

22 Konsa, lè wityèm lanne a va rive pou nou plante jaden nou yo, n'a jwenn manje toujou nan ansyen rekòt sizyèm lanne a. N'a gen kont pou nou manje jouk nevyèm lanne a rivè, lè n'a gen pou n' ranmase rekòt wityèm lanne sa a.

Sejali boste osmo leto in še jedli od starih sadov do devetega leta, dokler ne pridejo njeni sadovi, boste jedli iz starih zalog.

23 Yon tè pa fèt pou vann pou tout tan, paske tè a pa pou nou, se pou mwen li ye. Nou menm, nou tankou moun lòt peyi ki rete lakay mwen: mwen ban nou dwa sèvi sou tè a.

Dežela naj ne bo prodana na veke, kajti dežela je moja, kajti vi ste tujci in začasni prebivalci z menoj.

24 Lè n'ap achte yon tè nan peyi nou an, se pou nou rekonèt dwa ansyen mèt tè a genyen pou l' reachte tè a ankò.

In po vsej deželi svoje posesti boste zagotovili odkupitev za deželo.

25 Lè yon moun pèp Izrayèl parèy nou vin nan nesesite, epi li blije vann pòsyon tè ki pou li a, fanmi ki pi pre l' la va reachte tè li te vann lan, paske se li ki gen dwa fè sa.

Če tvoj brat postane reven in je prodal nekaj od svoje posesti in če pride katerikoli njegov sorodnik, da to odkupi, potem bo odkupil to, kar je njegov brat prodal.

26 Men, si yon nonm pa gen fanmi pre pou reachte tè a, epi apre kèk tan zafè l' vin bon ankò, l'a reachte tè a lè l'a gen kont lajan pou sa.

Če mož nima nikogar, da to odkupi in je sam zmožen to odkupiti,

27 L'a kalkile depi ki tan li te vann tè a, epi l'a renmèt moun ki te achte tè a nan men l' lan lajan ki koresponn ak kantite lanne ki rete anvan lanne rejwisans k'ap vini an, epi l'a reprann tè li.

potem naj prešteje leta od njegove prodaje in povrne presežek človeku, ki mu jo je prodal, da se on lahko vrne v svojo posest.

28 Men, si li pa gen kont kòb pou reachte tè a, tè a va rete nan men moun ki te achte l' la jouk lanne rejwisans k'ap vini an. Lè sa a, tè a va tounen nan men ansyen mèt li ankò.

Toda če mu on tega ne bo zmožen povrniti, potem bo to, kar je prodal, ostalo v roki tistega, ki je to kupil, do jubilejnega leta. Na jubilej bo odšlo in on se bo vrnil v svojo posest.

29 Si yon nonm vann yon kay ki nan yon bouk ki gen ranpa, li gen yon lanne delè, depi dat li te vann kay la, pou l' reachte l' ankò. Pase yon lanne, li pèdi dwa a.

Če mož proda hišo za prebivanje v mestu z obzidjem, potem jo lahko odkupi znotraj celotnega leta potem, ko je bila ta prodana. Znotraj polnega leta jo lahko odkupi.

30 Si li kite tout lanne a pase san li pa reachte kay la, kay la ap rete pou moun ki te achte l' la ak pou pitit pitit li yo. Yo p'ap renmèt li kay la lè lanne rejwisans la rive.

Če pa ta ne bo odkupljena znotraj časa polnega leta, potem bo hiša, ki je v mestu z obzidjem, utrjena na veke tistemu, ki jo je kupil, skozi vse njegove rodove. Ta v jubileju ne bo odšla.

31 Men, kay ki nan bouk kote ki pa gen ranpa, y'ap konsidere yo menm jan ak yon jaden. Ansyen mèt la gen dwa reachte l' ankò. Men, tout jan se pou yo renmèt li kay la, lè lanne rejwisans lan rive.

Toda vaške hiše, ki naokoli nimajo obzidja, bodo štete kakor polja dežele. Lahko so odkupljene in na jubilej bodo odšle.

32 Moun Levi yo menm ap gen lavil pa yo apa. Yon moun Levi ap toujou gen dwa reachte kay ki te pou li nenpòt kilè.

Vendar lahko mesta Lévijevcev in hiše mest njihove posesti Lévijevci kadarkoli odkupijo.

33 Si yon moun Levi rive vann yon kay ki nan lavil moun Levi yo, epi li pa reachte l', se pou yo renmèt li kay la lè lanne rejwisans lan rive, paske lè yon moun Levi gen yon kay nan mitan pèp la, kay la pou li nèt.

Če človek kupi od Lévijevcev, potem bo hiša, ki je bila prodana in mesto njegove posesti, odšlo v jubilejnem letu, kajti hiše mest Lévijevcev so njihova posest med Izraelovimi otroki.

34 Konsa tou, pou jaden ki tout arebò lavil moun Levi yo, yo pa gen dwa vann li, paske se pou yo li ye pou tout tan.

Toda polje predmestij njihovih mest ne more biti prodano, kajti to je njihova neprestana posest.

35 Si yon moun pèp Izrayèl parèy nou k'ap viv toupre lakay nou vin nan nesesite, epi li tonbe nan malsite, se pou nou lonje men ba li tankou nou ta dwe fè l' pou yon moun lòt nasyon k'ap travay lakay nou osinon ki vin fè ladesant lakay nou. Konsa, l'a toujou ka viv bò kote nou.

Če tvoj brat postane reven in je zaradi tebe propadel, potem ga boš razbremenil; da, čeprav je tujec ali začasni prebivalec, da bo lahko živel s teboj.

36 Pa fè l' peye ankenn enterè, pa ba l' ponya. Gen krentif pou Bondye. Bay moun pèp Izrayèl parèy nou an yon chans pou l' viv tou.

Nobenih obresti ne vzemi od njega ali narasta, temveč se boj svojega Boga, da bo tvoj brat lahko živel s teboj.

37 Piga nou mande l' enterè sou lajan nou prete l'. Piga nou ba l' ponya pou manje nou vann li.

Svojega denarja mu ne boš dal na obresti niti svojega živeža posodil za dobiček.

38 Se mwen menm Seyè a, Bondye nou an. Se mwen menm ki te fè nou soti kite peyi Lejip pou m' te ka ban nou peyi Kanaran an epitou pou m' te ka Bondye nou.

Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki vas je privedel iz egiptovske dežele, da vam dam kánaansko deželo in, da bi bil vaš Bog.

39 Si yon moun pèp Izrayèl parèy nou k'ap viv toupre lakay nou vin nan nesesite, epi li vann tèt li ban nou pou li sèvi nou esklav, piga nou fè l' fè travay yon domestik.

Če tvoj brat, ki prebiva pri tebi, postane reven in ti je prodan, ga ne boš prisilil, da služi kakor služabnik,

40 L'ap rete lakay nou tankou moun lòt nasyon yo k'ap travay pou lajan lakay nou. L'a sèvi nou jouk lanne rejwisans k'ap vini an.

temveč kakor najeti služabnik in kakor začasni prebivalec bo on s teboj in ti bo služil do jubilejnega leta.

41 Lè sa a, li menm ak tout pitit li yo, y'a kite lakay nou, y'a tounen al jwenn fanmi yo, epi y'a renmèt yo tè zansèt yo te kite pou yo a.

Potem bo odšel od tebe tako on in njegovi otroci z njim in se bo vrnil k svoji lastni družini in se bo vrnil na posest svojih očetov.

42 Paske se esklav mwen nou ye, se mwen menm ki te fè nou soti kite peyi Lejip. Yo pa gen dwa vann nou pou fè nou sèvi esklav lòt moun.

Kajti oni so moji služabniki, ki sem jih privedel iz egiptovske dežele. Ne bodo prodani kakor tlačani.

43 Piga nou aji mal ak moun pèp Izrayèl parèy nou yo. Se pou nou gen krentif pou Bondye nou an.

Nad njim ne boš vladal s krutostjo, temveč se boš bal svojega Boga.

44 Lè n'a bezwen gason osinon fi pou sèvi esklav lakay nou, nou ka achte yo nan moun lòt nasyon k'ap viv lòt bò fwontyè peyi nou an.

Tako tvoji služabniki in tvoje služabnice, ki jih boš imel, bodo izmed poganov, ki so naokoli vas; izmed njih si kupujte služabnike in služabnice.

45 Nou ka achte pitit moun lòt nasyon k'ap viv nan mitan nou tou. Konsa tou, lè yo rete lakay nou, si yo fè pitit sou tè ki pou nou, pitit yo va pou nou tou.

Poleg tega izmed otrok tujcev, ki začasno prebivajo med vami, od njih boste kupovali in od njihovih družin, ki so z vami, ki so jih zaplodili v vaši deželi; in oni bodo vaša posest.

46 N'a kite yo tankou byen pou pitit nou yo. Y'a sèvi yo jouk yo mouri. Nou pa dwe maltrete moun pèp Izrayèl parèy nou. Men, se pou nou aji avèk yo tankou frè ak frè.

Vzeli jih boste kakor dediščino za svoje otroke za seboj, da jih podedujejo za posest; ti bodo vaši služabniki na veke, toda nad svojimi brati, Izraelovimi otroki, ne boste s krutostjo vladali drug nad drugim.

47 Sipoze yon moun lòt nasyon k'ap viv nan mitan nou nan peyi a vin gen anpil mwayen epi yon moun pèp Izrayèl parèy nou k'ap viv lakay nou, osinon pre kay moun lòt nasyon an, vin nan nesesite epi l al vann tèt li bay moun lòt nasyon an, osinon bay yonn nan fanmi moun lòt nasyon an pou li sèvi l' esklav.

Če začasni prebivalec ali tujec poleg tebe obogati, tvoj brat, ki prebiva ob njem pa obuboža in se proda tujcu ali začasnemu prebivalcu ob tebi ali rodu tujčeve družine,

48 Apre li vann tèt li a, l'a toujou gen avantaj moun ka reachte l' pou ba li libète l'. Se bagay yonn nan frè li yo,

potem, ko je ta prodan, je lahko ponovno odkupljen. Eden izmed njegovih bratov ga lahko odkupi.

49 osinon tonton l', osinon pitit gason tonton l' yo, osinon yonn nan fanmi pre li yo ka fè pou li. Si li menm li vin gen mwayen, li ka reachte tèt li tou.

Odkupi ga lahko njegov stric ali sin njegovega strica ali kdorkoli, ki je blizu sorodstva njegovi družini, ga lahko odkupi, ali če je zmožen, se lahko odkupi sam.

50 Dakò ak moun ki te achte l' la, se pou l' konte konbe lanne ki gen depi lanne li te vann tèt li bay moun lan jouk lanne rejwisans k'ap vini an. Lè sa a, l'a kalkile lajan pou l' bay la sou kantite lanne l'a jwenn lan, epi sou pri yo peye lè konsa pou yon moun k'ap travay pou lajan lakay moun.

Poračunal bo z njim, ki ga je kupil od leta, ko mu je bil prodan, do jubilejnega leta. Cena njegove prodaje bo glede na število let, glede na čas najetega služabnika bo ta z njim.

51 Lè gen anpil lanne ki rete, l'a kalkile sou yo pou l' konnen valè lajan pou l' renmèt pou l' ka reachte tèt li.

Če je zadaj še veliko let, glede na njihovo [število], bo povrnil ceno svoje odkupitve od denarja, za katerega je bil kupljen.

52 Men, si pa gen lanne ki rete anvan lanne rejwisans lan, y'a kalkile ansanm, epi l'a renmèt li lajan dapre kantite lanne ki rete a pou l' ka reachte tèt li.

Če bo preostalo le nekaj let do jubilejnega leta, potem bo z njim obračunal in glede na njegova leta mu bo povrnil ceno njegove odkupitve.

53 Paske l'ap travay ak moun lan tankou domestik k'ap travay pou lajan pa an, ou pa fèt pou kite moun lan maltrete li.

In kakor letno najeti služabnik bo z njim, in drugi nad njim v tvojem pogledu ne bo vladal s krutostjo.

54 Si li pa reachte tèt li konsa, lè lanne rejwisans lan rive, ni li menm, ni pitit gason l' yo va lib ankò. Epi y'a kite kay moun lan.

Če pa ne bo odkupljen v teh letih, potem bo odšel v jubilejnem letu, tako on in njegovi otroci z njim.

55 Se pou nou swiv regleman sa yo, paske se esklav pa m' moun pèp Izrayèl yo ye. Yo se esklav mwen te fè soti kite peyi Lejip. Se mwen menm ki Seyè a, Bondye nou an.

Kajti Izraelovi otroci so mi služabniki; oni so moji služabniki, ki sem jih privedel iz egiptovske dežele. Jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«