Maatosa 20
1 Salo kawotethi ba woyne atakiltte gidon othan othanchata qaxaranas maladora kezida issi akakilitey diza gadadade milataysu.
Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj izšel, da najeme delalcev v vinograd svoj.
2 Issi galasa damuza gidizaz hasa7etidi gigidappe guye othanchata woyne akakilte otho oythidees.
In pogodivši se z delalci po groši na dan, pošlje jih v vinograd svoj.
3 Malado hezu saten kezidi othoy baynda mela giyay eqizason eqida hara asata demidees.
In ko izide okoli tretje ure, ugleda druge, da stojé na trgu brez dela.
4 Inte bidi ta woyne gidon othite ta intes besiza mishe immana gidees.
In reče jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, dal vam bom.
5 Istika bida. Qassekka galasappe usuppun satenine udufun sate bolla kezidi hara othanchata othon gelithidees.
Oni pa odidejo. Ko izide zopet o šestej in devetej uri, storí ravno tako.
6 Omarsa wode tamane issi sate gidiza wode kezidi coo eqidayta harata demidi inte kumetha galas othoy baynda aazas hayssan eqeti gidi oychidees.
Ko pa izide okoli enajste ure, najde druge, da stojé brez dela. In reče jim: Kaj stojite tu ves dan brez dela?
7 Istika nuna othisiza asi dhayda gish eqidos gida. Izikka ista intekka bidi ta woyne akakilte gidon othite gidees.
Rekó mu: Ker nas ni nihče najel. In velí jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, boste prejeli.
8 Gadey qamishin woyneza akakilteza goday othancha halafezas guyfe yidaytappe oykkada koyro yidayta gakans diza othnchata wurso xeygada ista otho waga qanxa gidees.
Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinograda pristavniku svojemu: Pokliči delalce, in daj jim plačilo, počenši od zadnjih do prvih.
9 Tamane isintha sate bolla othon gelidayti yidi isay isay kumetha galasa waga ekkida.
In prišedši tisti, kteri so bili najeti okoli enajste ure, prejmó po groši.
10 Koyro othon gelidayti yishe ba wozinara hinkoytappe bollara daro demmna gi qopishin istasikka hinkoytara gina imidees.
Ko pa pridejo prvi, mislijo, da bodo prejeli več; in tudi oni prejmó po groši.
11 Misha ekishe qanxizade bolla hayti wursethan othon gelidi issi sate xala othidayti kumetha galasa othon daburidine awan xugetidi pe7ida nusara wosta istas issi gina qanxay gida.
Prejemši pa, godrnjali so nad gospodarjem,
Govoreč: Ti poslednji so delali eno uro, in naredil si jih enake nam, ki smo prenesli breme vsega dné in vročino.
13 Izikka istafe issi ade ta jalaw nena qohabeykke issi galasas gidiza damuzen othanas tanara gigabeyki? ha7i he7i ne gisha ekada ba, ness imidaysa sire wursethan yidaysasikka ta immana koyays.
On pa odgovorí in reče enemu od njih: Prijatelj! ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj po groši?
Vzemi svoje in pojdi! Hočem pa dati temu poslednjemu, kakor tudi tebi.
15 Histin ta mishan ta dosidaz othanas danda7ikina? woykko ta kiya gididaysi nena miqaynsize? gidees.
Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje hudobno, ker sem jaz dober?
16 Hessa gish guyen dizayti sinthe, sinthen dizayti guye adhana.
Tako bodo zadnji prvi, in prvi zadnji; kajti mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.
17 Yesusay Yeruslame bishe bena kaliza tamane nm7ata duma ekidi hiz gidees.
In ko je šel Jezus v Jeruzalem, vzeme po poti dvanajstere učence na stran in jim reče:
18 Hi7a nuni Yerusalame bana gos asa nay qesista halaqasine Muse woga tamarsizaytas adhi immistana istikka izi hayqana mala iza bolla pirdana.
Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan vélikim duhovnom in pismarjem; in obsodili ga bodo na smrt.
19 Iza bolla qidhi ka7anasine garafana mala wodhana malakka deretas athi immana hezantho galas izikka hayqoppe dendana.
In izročili ga bodo poganom, naj ga zasmehujejo, in bičajo, in križajo; in tretji dan bo vstal od smrti.
20 Hessappekka Zabidosa nayta aya ba naytara Yesusakko shiqada iza sinthan gulbatada izi izis issi miish othana mala wosadus.
Tedaj pristopi k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma, ter mu se je poklanjala in ga nekaj prosila.
21 Izikka izo ay koyazi gidees, izakka hayti ta na nam7ati ne kawotethan isay ne oshachara issay ne hadirsara utana mala otharki gadus.
On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedeta ta dva moja sina, eden tebi na desno, in eden tebi na levo v kraljestvu tvojem.
22 Yesusaykka zaridi inte wosizaz erekista tani uyiza xu7a inte uyana danda7ane? gidees. Istika E danda7os gida.
Jezus pa odgovorí in reče: Ne vésta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga bom jaz pil, in krstiti se s krstom, s kterim se jaz krstim? Rečeta mu: Moreva.
23 Izikka ta xu7appe tummu inte uyanashin ta ushachanine ta hadirsan utethi ta away gigisidadentas atin tani imizaz dena gidees.
In reče jima: Kelih moj bosta torej pila, in s krstom, s kterim se jaz krstim, bosta se krstila; ali da bi sedla meni na desno in meni na levo, ne morem jaz dati, nego to se bo dalo tistim, kterim je pripravljeno od očeta mojega.
24 Tamati hessa siyidi nam7u ishata bolla hanqettida.
In slišavši to deseteri, ujezé se nad tema dvema bratoma.
25 Yesusay ista issi bolla xeygidi dere harizayti ba hariza dere bolla godatizaysamala godatethi dizayti wolqara harizaysa inte ereta gidees.
Jezus jih pa pokliče in reče: Véste, da knezi narodov nad temi gospodujejo, in poglavarji jim vladajo.
26 Inte garsan hessa mala hananas besena intefe gita gidana koyzadey intes othizade gido.
Ne bo pa tako med vami: nego kdor hoče velik postati med vami, bodi vam služabnik;
27 Intefe bolla gidanas koyzadey intefe garse gido.
In kdor hoče prvi biti med vami, bodi vam hlapec.
28 Asa nay asay izas othana mala gidonta asas othanasine ba shemppo darota gish athi immanas yidees.
Kakor sin človečji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi, in dá življenje svoje v odkup za mnoge.
29 Yesusay bena kalizatara Yarikofe kezidi bishin daro derey iza kalidees.
In ko so šli iz Jerihe, šlo je za njim mnogo ljudstva.
30 Hen ayfey qoqida nam7u asati oge dunad utidi detees. Yesusay adhizaysa siyidi Godo Dawite no nuna mara gidi wasida.
In glej, dva slepca sta sedela kraj poti, in slišavši, da gre Jezus mimo, zakričita, govoreč: Usmili se naju, Gospod, sin Davidov!
31 Derey hayzite gidi hanqidees, gido attin isti camo waso wasishe Godo Dawite no nuna mara gida.
Ljudstvo jima pa zapretí, naj umolkneta. Ona dva pa še bolj zavpijeta, govoreč: usmili se naju, gospod, sin Davidov!
32 Yesusaykka eqidi ista xeygidi ta intes ay othana mala koyeti? gidees.
In Jezus se ustavi in ju pokliče, ter reče: Kaj hočeta, da vama storím?
33 Istika nu ayfey xelanamala koyos gida.
Rečeta mu: Gospod! da se nama očí odpró.
34 Yesusaykka istas michetidi ista ayfetakka ba kushera bochechin herakka xelidi iza kalida.
Jezusu se pa zasmilita, in dotakne se njunih očî. In precej so spregledale njune očí, in šla sta za njim.
