Marqqossa 6
1 Hessafe guye Yesusay heppe dendidi gede ba dere bidees. Iza kalizaytikka izara bida.
In od tam je odšel ven ter prišel v svojo lastno deželo, in njegovi učenci so mu sledili.
2 Ayhudata sambatay gakin Ayhudata wossa keth gelidi tamarsishin siyida asay malaletishe hiz gidees “Hayssi adezi hayssa wursi aawappe eekidee? haysi izas immetida eratethay aze? qasse hayti izi othiza malatati wani iza kushen hanizo?
In ko je prišel šabatni dan, je začel učiti v sinagogi, in mnogi, ki so ga poslušali, so bili osupli, rekoč: »Od kod ima ta človek te besede? In kakšna je ta modrost, ki mu je dana, da so po njegovih rokah storjena celó takšna mogočna dela?
3 Haysi anaxeza gidenee? Marami na Yaqobenta Yosofonta, Yihudantane Simonanta isha gidene? Iza micheti nunara han nu matan dizayta detene? Giidi hessafe dendidaysan izan ufa7etibetena.
Ali ni to tesar, Marijin sin, brat Jakoba in Jozéja in od Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj z nami?« In pohujševali so se nad njim.
4 Yesusaykka isstas “Nabey bonchetontay ba deren ba dabota gidonine ba so asa achan xala” gidees.
Toda Jezus jim je rekel: »Prerok ni brez spoštovanja, razen v svoji lastni deželi in med svojim lastnim rodom in v svoji lastni hiši.«
5 Hen gutha harganchata bolla kushe wothi pathorippe attin hara aykko malatakka oothanas danda7ibeynna.
In tam ni mogel storiti nobenega mogočnega dela, razen da je svoje roke položil na nekaj bolnih ljudi in jih ozdravil.
6 Isstas ammanoy bayndaysa beyidi malaletidees. Hessafekka Yesusay mandarappe mandaran yuyi yuyi tamarsides.
In čudil se je zaradi njihove nevere. In odšel je naokoli po vaseh ter učil.
7 Tammane namm7ata beekko xeygidi namm7u namm7u histi kitishe tunna ayanata bolla isstas godateth immidees.
In k sebi je poklical dvanajstere ter jih začel pošiljati po dva in dva, in dal jim je oblast nad nečistimi duhovi
8 Izi “ogges gidiza gufe attin oogge shinqe woykko qaraxite woykko mishshe oykoppitte.
in jim zapovedal, da naj na svojo pot ne jemljejo ničesar razen zgolj palice; ne malhe, ne kruha, ne denarja v svoji mošnji,
9 Caamma athitte gido attin lammana mayo oykopitte.
temveč naj bodo obuti v sandale in naj ne oblečejo dveh plaščev.
10 Issi keth inte gelikko he katammappe inte kezana gakanas he kethan diitte.
In rekel jim je: »V kateremkoli kraju vstopite v hišo, tam ostanite, dokler ne odidete iz tega kraja.
11 Awankka oonikka intena mokki eekonta ixxikko heppe kezishe he dereta bolla marka gidanamala inte to bolla diza gudula qoqofitte” gidi azazides.
Kdorkoli pa vas ne bo sprejel niti vas ne bo poslušal, ko odidete od tam, otresite prah pod vašimi stopali v pričevanje proti njim. Resnično, povem vam: ›Bolj znosno bo za Sódomo in Gomóro na dan sodbe, kakor za to mesto.‹«
12 Isstikka heeppe kezidi derey marotethan gelana maal sabakida.
In odšli so ven ter oznanjali, da naj bi se ljudje pokesali.
13 Daro daydanthata kesida daro harganchata zayte tiyi tiyidi pathida.
In izgnali so mnogo hudičev in z oljem mazilili mnoge, ki so bili bolni in jih ozdravili.
14 Yesusa sunthi kassefe ereti ereti bishin kawo Herodossay hessa siyidees. Issi issi asati “hayssa mala malatata othiza Xamqiza Yanisay hayqoppe dendina” gida.
In kralj Herod je slišal o njem; (kajti njegovo ime je bilo razglašeno povsod) in rekel: »Da je bil Janez Krstnik obujen od mrtvih in zato se v njem kažejo mogočna dela.«
15 Bagayti “Elasakko gida” baga asay qasse “kasse nabetappe issa mala” gida.
Drugi so rekli: »Da je Elija.« Drugi pa so rekli: »Da je prerok ali kakor eden izmed prerokov.«
16 Herodosay yoza siyidi “ta iza qodhe qanxisida Yanisay hayqoppe paxxi dendidees” gidees.
Toda ko je Herod slišal o tem, je rekel: »To je Janez, ki sem ga obglavil. Obujen je od mrtvih.«
17 Herodossay ba isha Pilipossa machcho Herodiyado ekkida gedon oyketidi qacheelotana mala azazidi yanisa qasho keth gelithidees.
Kajti sam Herod je poslal in zgrabil Janeza ter ga zvezal v ječi zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo poročil.
18 Yanisay Herodosa “ne isha machcho ne ekontamala wogay nena diges” gida gish qachides.
Kajti Janez je rekel Herodu: »Zate ni zakonito, da imaš ženo svojega brata.«
19 Herodiyaday hessa gish holotada iza wodhisanas koyadus shin danda7abeykku.
Zato je imela Herodiada proti njemu spor in bi ga ubila, toda ni mogla,
20 Gasoykka Yanisay xillo ass gididaysa Herodosay eriza gish Yanisas babesine iza naages. Yansay yotizaysa Herodosay siydi hirgizagidikokka izzi yotizaysa wozinappe siyes.
kajti Herod se je bal Janeza, ker je vedel, da je bil pravičen človek in svet in ga je spoštoval; in ko ga je poslušal, je storil mnoge stvari, poslušal pa ga je rade volje.
21 Herodosa yeleta galas bonchanas dhoqa shuumistas olla wotadarata azaziza wanatasine Galila biittan kehi eretiza gitta asatas gibira kesidees, hesikka Herodiyadis gigga galas gididees.
Ko pa je prišel primeren dan, da je Herod na svoj rojstni dan pripravil večerjo svojim velikašem, visokim stotnikom in upravnikom posestev Galileje,
22 Herodiyadi maca naaya gelada asa sinthan yeth yexin Herodosane izi xeygida asa izi yethay ufaysidees. Kawoykka nayo “ne koyiza miish ubbaa tana oycha ta ness immana” gides.
in ko je vstopila hči od že omenjene Herodiade in plesala ter ugajala Herodu in tem, ki so sedeli z njim, je kralj rekel gospodični: »Prosi me, karkoli si želiš in ti bom to dal.«
23 Qassekka ta kawotetha baga gididakkokka ne oychikko wurssa taa neess immana gidi iziss caqidees.
In prisegel ji je: »Karkoli me boš prosila, ti bom to dal, do polovice svojega kraljestva.«
24 Nayakka elela kezada ba ayeyo “kawo azi oychchoo?” gadus. Ayiyakka “Xammaqiza Yanisa hu7e qanxada imma ga” gadus.
In odšla je in rekla svoji materi: »Kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Glavo Janeza Krstnika.«
25 Nayakka elela kezada kawozakko gelada “xamaqiza Yanisa hu7e keren wothada ne tass immana mala koyayis” ga oychadus.
In nemudoma je z naglico vstopila h kralju ter prosila, rekoč: »Hočem, da mi v kratkem na velikem pladnju izročiš glavo Janeza Krstnika.«
26 Kawoy he yozan daro handatidees, gido attin xeygetida immatha gishine caqida qalla gish iziss akaye ganas koybeyna.
In kralj je bil silno žalosten, vendar je zaradi svoje prisege in zaradi teh, ki so sedeli z njim, ni hotel zavrniti.
27 Hessa gish wotadaratappe issa eesson kitidi Yansa qodhe qanxidi iza hu7e eki yana mala azazidees, izikka biidi qasho ketha gidon Yanisa qodhe qanxides.
In kralj je takoj poslal rablja ter ukazal, da se prinese njegova glava; in ta je odšel ter ga v ječi obglavil
28 Hu7eza sanera ehidi nayes immidees, naykka ba ayeyis immadus.
in na velikem pladnju prinesel njegovo glavo ter jo dal gospodični, gospodična pa jo je dala svoji materi.
29 Yanisa kalizaytikka hessa siyida mala yidi Yanisa anha ekki efidi mogida.
Ko so njegovi učenci slišali o tem, so prišli in vzeli njegovo truplo in ga položili v grobnico.
30 Hesafe guye kitetidayti simidi Yesusa achan yuyi adhidi ba othidaysanne ba tamarsidaysa wursi izas yotida.
In apostoli so se skupaj zbrali k Jezusu ter mu povedali vse stvari, tako kaj so delali, kakor kaj so učili.
31 Daro asay yishenne bishe giza gish qumma miza wodeykka deybeyna, “Anne inte xala tanara poqethaso anne boss guthu shemppi ekkitte” gidees.
In rekel jim je: »Pridite sami, ločeno, na zapuščen kraj in nekaj časa počijte, « kajti tam so bili mnogi, ki so prihajali in odhajali in niso imeli nobenega prostega časa, niti toliko, da bi jedli.
32 Hessa gish istti berkka wogolon gelidi issi poqethaso bidda.
In skrivoma so z ladjo odpluli na zapuščen kraj.
33 Issti bishin daroti beyidi tora wothan issttappe sinthe adhida.
Množica pa jih je videla odhajati in mnogi so ga poznali in iz vseh mest so peš tekli tja ter jih prehiteli in skupaj prišli k njemu.
34 Yesusay wogoloyppe wodhiza wode daro derey shiqi utidaysa be7ides. Hemizadey baynda mehe mala gidida gish asas qadhetides. Daro yokkka tamarso oykidees.
Ko pa je Jezus prišel ven, je zagledal mnogo ljudi in bil prevzet s sočutjem do njih, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in začel jih je učiti mnogo stvari.
35 He wode gadey qami qammi biza gish iza kalizayti izakko shiqidi hizgida “Haysi nu dizasoy baazokko gaddey qamides.
Ko pa je dan davno minil, so k njemu prišli njegovi učenci in rekli: »To je zapuščen kraj in sedaj je čas davno potekel;
36 Haysa heran assi dizaso biidi assy bess miza kath shamidi mana mala asa yeda gida.
pošlji jih proč, da lahko gredo naokoli po deželi in v vasi in si kupijo kruha zase, kajti nič nimajo za jesti.«
37 Izi istas zaridi “asas mizaz inte immitte” gidees. Isttikka malaletidi “nuni bidi namm7u xetu dinarera kath shamidi hayssa asas immizakko gidandee?” gida.
Odgovoril je in jim rekel: »Dajte jim vi jesti.« Oni pa so mu rekli: »Ali naj gremo in kupimo za dvesto denarjev kruha ter jim damo jesti?«
38 Izikka istas “intes ay lage ukethi dizakonne anne bidi xelitte” gin istti bi xelidi “ichachu ukethine namm7u moley des” gida.
Reče jim: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte.« In ko so vedeli, so rekli: »Pet in dve ribi.«
39 Hessafe kalidi asa cilila maatta bolla oydan oydan utisana mala azazidees.
In ukazal jim je, naj se vsi po skupinah posedejo na zeleno travo.
40 Assaykka xetu xetunne ichachu tammu ichachu tamm gididi oydan utidees.
In posedli so se v vrstah, po sto in po petdeset.
41 Izikka ichachu okethane namm7u molista ba kushen oykidi pudde sallo xelidi anjidinne uketha menthi menthi asas gishana mala bena kalizaytas immidees, namm7u molistakka wurso asas shakerethidees.
Ko je vzel pet hlebov in dve ribi, je pogledal gor v nebo in blagoslovil in razlomil hlebe in jih dal svojim učencem, da jih postavijo prednje; in dve ribi je razdelil med njih vse.
42 Assay wurikka midi kalides.
In vsi so jedli in bili nasičeni.
43 Yesusa kalizayti asssay kali min atidaysa tammane namm7u pitha kumeth oydappe shishida.
In pobrali so dvanajst polnih košar odlomkov in od rib.
44 Kathi mida asappe atummasay xala ichachu shiye.
Teh pa, ki so jedli od hlebov, je bilo okoli pet tisoč mož.
45 Herakka izzi asa moyzishe izza kalizayti sinthatidi gede pinth Betesayda getetizso pinana mala azazides.
In svoje učence je nemudoma primoral, da gredo v ladjo in da gredo naprej, na drugo stran, v Betsajdo, medtem ko je on odpustil množico.
46 Heppekka ista agagidi wosanas pude zumma bolla kezides.
In ko jih je odpustil, je odšel na goro molit.
47 Gaddey qamin wogoloy abba gidon dishin izi berkka biitta bolla dees.
Ko pa je prišel večer, je bila ladja na sredi morja, on sam pa na kopnem.
48 Abba bolla carkoy keezi metida gish izza kalizayti abba shri shiri wogolo lagiza mishara baxetishin Yesusay beydees. Wontta bolla istakko yidees, Yidene ista achara adhi banadan hanidees.
In videl jih je garati v veslanju, kajti veter jim je bil nasproten. In okoli četrte nočne straže je prihajal k njim, hodil je po morju in bi šel mimo njih.
49 Gido atin adhi bana hanishin iza byda mala moytil7e be7ida milatin wurikka wassida.
Toda ko so ga videli hoditi po morju, so domnevali, da je bil to duh in so zakričali,
50 Wurikka iza beydi dagamida, izkka herakka issta yochidinne aykoy ba; tanakko dagamofitte gides.
kajti vsi so ga videli in so bili zaskrbljeni. On pa je z njimi takoj spregovoril in jim reče: »Bodite dobre volje; jaz sem, ne bojte se.«
51 Izikka wogolon isstakko gelin carkkoy co7u gidees, isstikka daro malaletida.
In vzpel se je k njim na ladjo in veter je ponehal in v sebi so bili zelo osupli, prekomerno in so se čudili.
52 Kase izi ukethan othida malata birshech isti eronta gish ista wozinay docides.
Kajti niso še preudarili čudeža s hlebi, ker je bilo njihovo srce zakrknjeno.
53 Abba pinidi Gensarexe getetizaso gakidi wogolappe wodhidi wogoloza hen qachidi aggi bida.
Ko pa so se prepeljali, so prišli v deželo Genezaret in se približali obali.
54 Issti wogoloppe wodhida mala asay Yesusa erides.
In ko so prišli z ladje, so ga nemudoma spoznali
55 Wurikka ba dizaso dizaso woxeretidi harganchata zaphan tooki tooki ekidi Yesusay dizaso ehida.
in tekli naokoli prek celotnega področja in začeli s seboj nositi v posteljah te, ki so bili bolni, kjer so slišali, da se je nahajal.
56 Izi gakida gutan woykko katamma gidon woykko dere garsan gidin harganchati izi adhishin izza wosidine iza mayo bochidi paxanamala shishi shishi dubbushay dizson wotnida. Izi adhishin iza mayo bochidayti wuri paxida.
In kamorkoli je vstopil, v vasi ali mesta ali deželo, so na ulice polagali bolne in ga rotili, da bi se lahko dotaknili vsaj roba njegove obleke. In tako veliko, kot se ga je dotaknilo, so bili ozdravljeni.
