Kitetidayta Ootho 7
1 Qeessista halaqay Isxifanose “haysi ne bolla shiqqida yozi tuumee?” gi oychides.
Tegani o baro svešteniko pučlja e Stefane: “Čače li gova?”
2 Isxxifanoseykka hizigides “Ta ishaato, ta awwato ta giizaysa siyite nu awa Abramey Kaarane yanappe kasse buro Mesophoxomiyan dishin bonncho Goday izas qonccidi
O Stefane vaćarda: “Phralalen thaj dadalen, šunen man! O Dol tari slava sikadilo amare paradadese e Avraamese kana sasa ani Mesopotamija, angleder nego so avilo te bešol ano Haran.
3 (Ne dereppene ne dabbofe shakeistada ta neena bessizaso ba) gides.
Vaćarda lese: ‘Iklji andar ćiri phuv thaj tari ćiri familija thaj dža ani phuv savi ka sikavav tuće.’
4 Izikka Kaldawista biittafe kezidi Karane biittan uttides. Iza away hayqqidappe guye inte ha7i dizaso ha dere iza ehidees.
Gija o Avraam iklilo andari Haldejsko phuv thaj avilo te bešol ano Haran. A palo meripe lese dadeso o Dol nakhada le ani kaja phuv kaj akana tumen bešen.
5 Haray atoshin issi toy eqiza gadey izas hayssafe immetibeyna. Gido attiin he wode izas issi naykka baynnida dishin izzine izappe guyen iza zerethi biittiyo laatana mala Xoossi izas ccaqqides.
Ni dija le ni jekh korako e phuvako ano nasledstvo, al obećisada lese kaj ka dol kaja phuv lese thaj lese čhavenđe pale leste. Kana vaćarda lese gova, e Avraame vadži ni sesa čhave.
6 Qassekka Xoossi izas hizigi yotides (ne zerethi alagga biittan bete ass gidana. Oyddu xeettu layth aylletetha qammibara garsan wayistana.
A o Dol vaćarda lese gija: ‘Ćire čhave ka aven abandžije ane averenđi phuv. Ka čhuven len te aven robura thaj ka mučin len štaršel berš.
7 Gido attiin ista aylle mala harza dere ta qaxxayana. Hessafe guye isti he biittafe kezzidi haanno ha soyin tas goynana.)
Al me ka sudiv e manušen kase von ka robujin.’ A o Dol vaćarda: ‘Pale gova ka ikljen thaj ka služin man ke kava than.’
8 Hesafe guye qaxxara woga ccaqo izas immides. Abrameykka Yisaqa yellidi iza osppuntha gallasa qaxxarides. Yisaqayka Yaqobe yellides. Yaqobeykka tamane namm77u qomota yellides.
Pale gova o Dol ćerda e Avraamesa e suneteso savez. Kana bijandilo lese o Isaak o Avraam ćerda lese suneti ohtoto đive, gova ćerda thaj o Isaak e Jakovese thaj o Jakov pe dešuduje čhavenđe, e jevrejska bare paradada – e patrijarhura.
9 He qommota awatti yosefo bolla qanattetidi iza aylletethas duge Gibixe bayzzida. Gido attiin Xoossi izara dees;
E Jakovese čhave, e patrijarhura, sesa zavidna pe po phral o Josif thaj bićinde le sar robo e manušenđe save đele ano Egipat. Al o Dol sasa lesa
10 meto wursofe iza ashides. Gibxe kawo Faaronne sinthan bonncho qumma7isides. Faronney iza Gibxe biitaninne ba keeththa asa wurso bolla alafethethan shuumiides.
thaj ikalda le taro dži jekh bilačhipe. Dija le mudrost thaj ćerda o faraono, o caro e Egipateso, te dol gođi šukar lestar. A o faraono čhuta e Josife te avol šorutno po Egipat thaj pe sa piro čher.
11 He wode Kanaaneninne Gibixen daro metto ehida gita koshay dennidides. Nu awataskka miza kaathi dhayides.
Pale gova avilo o bokhalipe thaj baro bilačhipe pe sa Egipat thaj o Hanaan. Amare paradaden ni sasa xamase.
12 Yaqobey Giibixe deren kaathi dizayssa siyiddi nu aawata koyyro Gibxe yediides.
Kana o Jakov šunda kaj isi điv ano Egipat, bičhalda odori angleder pe čhaven, amare paradaden.
13 Istti nam77antho biza wode Yosefoy izi oonakkone bena ba ishatas qonccisides. Faroneykka Yosefo ishshata erides.
Kana avile dujto drom, o Josif vaćarda pe phralenđe ko si vov thaj o faraon upoznajisada lese familija.
14 Hessafe guye Yosefoy kiitidi ba aawa Yaqobenne laappuun tamane ichachu gidiza ba dabota kuummeth ehiisides.
Gija o Josif bičhalda pe dade e Jakove thaj akharda le i sa lese familija, eftavardeš thaj pandž dženen.
Tegani o Jakov đelo ano Egipat. Gothe mulo vov thaj amare paradada.
16 Ista ahaykka Seekkeme gizaso ehaaththain Abramey Eemore nayytappe ba miishan shammida duhaaththaon moggettides.
Ande lenđe kokala ano Sihem thaj čhute len ano limori savo ćinda parencar o Avraam ano Sihem tare čhave e Emorese.
17 Xoossi Abrames caaqqida qalay polletiza wodey maatishin Gibixen diza nu asa qodday dari dari bides.
Kana avilo paše o vreme te ispunil o Dol o obećanje so dija e Avraamese, amaro narodo but barola thaj širila pe ano Egipat.
18 Hesafe guye Gibixe bitan yoosefo eronta hara kawoy kawotides.
Tegani ‘vladisada aver caro ano Egipat, savo ni pindžarda e Josife.’
19 Izikka nu asa ba geene oothon metoothides. Buuro yelletida guutha naytti hayqqana malane yelliidayta kare kessi wora yeganamala wolliqathides.
Vov lukavo ćerda but bilačhipe amare narodose, mučila amare paradaden thaj čhuta len te ačhaven avri pe čhavoren save tek bijandona, te bi merena.
20 He wode Musey yeletides. Izikka Xoossa achan dosetida malla loo7o na gidides. Be aawa keeththan hedzdzu aggina all7isson diccides.
Ane gova vreme bijandilo o Mojsije savo sasa but šukar e Devlese. Trin čhon sasa arakhado ane pe dadeso čher.
21 Izi gede worra yeegettida wode kawwo Farone macca nayya deemada bees ekkadus. Be na mala oothada dichadus.
Kana morajle te ačhaven le, arakhlja le e faraonesi čhej thaj bararda le sar pe čhave.
22 Museykka Gibxista eraatetha wurssi tammarides. Yoon erra, oothonikka miinno gididees.
E Mojsija sikade tare sa o Egipatsko džanglipe. Sasa zuralo ane lafura thaj ane sa so ćerda.
23 “Muse laaythi ooydu tamu gida wode Musey ba ishata Isira7elle nayta beyanas ba wozinan qoppides.
Kana sasa le saranda berš, dija pe gođi te džal te dičhol pe phralen, e čhaven e Izraelskonen.
24 Izikka isi Giibixe assi Muse baga asappe isi ura bolla qooho gaathishin beyiddi ba bagga adeza madidi he Gibxe adeza wodhidi he qoheetidayssa hallo keesides.
Kana dikhlja sar nesavo Egipćanino marol jekhe Izraelco, branisada e Izraelco thaj suprostavisajlo e Egipćanese. Osvetisajlo lese gija so mudarda le.
25 Muses Xoossi iza kushshen issta wozanayssa iza asay akekkiza millatides. Gido atiin issti hessa yuushi qoppibeyteena.
O Mojsija dija gođi kaj lese phrala ka haljaren kaj o Dol prekal leste bičhalol o oslobođenje, al von ni haljarde.
26 Wontetha gallas qasekka Isira7elle naytappe nam7ati ba garssan oyeetishin gakkidi oyetizayta iginthanas koyydi (haytto asato inte inte garssan ishantakko, inte wannidi issay issa qoheetii?) gides.
Theara đive avilo maškar lende thaj dikhlja sar maren pe duj Izraelcura. Dikhlja te miril len vaćarindoj: ‘Manušalen! Tumen sen phrala! Sose ćeren bilačhipe jekh averese!’
27 Be lageza bolla qoho gathidaysi Muse suggi yeggidi (Nena nu bolla nuna haarizadene nu bolla piridizade oothi shuumiday oonee? woykko qamma Gibxe adeza wodhoyssatho tannaka wodhana koyaazii?) gides.
Al kova savo ćerda bilačhipe pe pašutnese gurisada e Mojsija thaj vaćarda: ‘Ko tut čhuta te ave šorutno thaj te sudi amen?
Il manđe i man te mudare sar kole Egipćane so mudardan eraći?’
29 Musey hessa siyidda mala Midiyame biitta beettidi hen bete ass gidi deyyides. Heenkka nam77u atuma na yeellides.
Kana gova o Mojsije šunda, našlo taro Egipat thaj sasa sar abandžija ani phuv i Midjansko kaj bijandile lese duj čhave.
30 Hessafe oydu tammu laythafe guuye Siina zuma achchan diza bazza biittan qerii worra gidon exxiizza taamma laccon kiitannchay izas bettides.
Kana nakhle saranda berš, sikada pe lese o anđelo e Devleso ano grmo so sasa ani jag, ani pustinja paši Sinajsko gora.
31 Museykka iza beeydamala mallaleetides. Azakone shaki eranas izzi he izako shiqqishin Goda qalay “tanni ne awannta Xoossa abirame Yisaqane Yaqobe Xoossa gishin siydees. Museykka daro dagammides, xeellanaskka xalibeyna.
Kana gova o Mojsije dikhlja, divisajlo kalese. Al kana avilo paše pošukar te dičhol, šunda o glaso e Devleso:
‘Me sem o Dol ćire paradadengo, Dol e Avraameso, e Isaakoso thaj e Jakoveso.’ A o Mojsije tresisada tari dar thaj ni tromaja te dičhol.
33 Godaykka izas hayssi ne eqqidasoy geeshaso gidiida gish ne toope ccamma shoda. Gibxen diza ta dereta waye ta tuumappe beyadis. Issti wasiza issta waye waso siiyada ista ashshanas woodhdhadis. Ne ha7ikka haya ta nena duge Giibixe zarada kiitana gides.
O Gospod vaćarda lese: ‘Uljar će sandale, golese kaj o than ke savo ačhe si sveto phuv.
Me šukar dikhljem i muka mingre manušenđi ano Egipat. Šundem sar jaučin thaj uljiljem te ikalav len. Akana dža! Ka bičhalav tut ano Egipat.’
35 Histtin heyyti (nu bolla neena haarizadenne piridizade histti ooni shuumedee?) giidi asay kaase kadhdhida Musse Xoossi qeeri woora gidon izas beetida kiitancha bagara issta haarizadenne ashizade hisitidi istaako zarri yeedides.
Kava si o Mojsija, save čhudije thaj vaćarde lese: ‘Ko tut čhuta te ave šorutno thaj te sudi amen?’ Le o Dol prekal o anđelo so sikadilo lese ano grmo bičhalda te avol vladari thaj kova savo ka izbavil len.
36 Izikka ista kallethidi Gibxeppe keesides. Gibxen, zo7o abbanine bazo biittan oyydu taammu laythi daro mallalsiza miishatane gita malatata istas oothides.
Thaj o Mojsije ikalda len thaj ćerda čudura thaj znakura ano Egipat, maškaro Lolo more thaj ani pustinja saranda berš.
37 Isrra7elle nayytas ta mala nabe Xoossi inte garsafe dennthana gidaysi hayssa Musekko.
Kava si o Mojsije savo vaćarda e Izraelcurenđe: ‘O Dol tumaro ka vazdol tumenđe proroko tare tumare phrala sar man.’
38 Izikka Siina zuma bolla hassa7ida kitancharanne bazo biitan nu awatara dere dullata giidon dees. Deyyo qalakka ha nuus aathanas ekkides.
Kava si o Mojsije savo sasa ćidimo e manušencar ani pustinja e anđelosa savo vaćarda lese ki Sinajsko gora thaj amare paradadencar. Vov primisada e lafura e džuvdimase, te bi dola len amenđe.
39 Nu awati gidiko izara eqqetida attiin izas azazistanas koyoonta gish ba wozinara guuye Giibbxe simmida.
Al amare paradada ni manglje te šunen le. Odbacisade le thaj pe ilencar irisajle ano Egipat.
40 Aarooneskka (Nu sinnthara biiza eeqqa nus gigisa nuna Giibbixefe kaallethi kessida Musey wanidako nu erroko) giida.
Golese vaćarde e Aaronese: ‘Ćer amenđe devlen save ka džan angle amende, golese kaj ni džana so si kale Mojsijasa, savo ikalda amen andaro Egipat.’
41 He wode mara miisile meedhdhidi eqqas yarsho shishida. Berkka medhida ba kuushe oothon uhaaththaa7ettidane guppiida.
Tegani ćerde idole savo ličila po terno guruv thaj dije žrtva e idolese thaj slavisade kole so ćerde pe vastencar.
42 Gido attiin Xoossi isttas zokko zarides. Isti sallo xollinntistas goynana mala aththi immides. Hesikka nabbista mxxaafan “inteno Isra7elle nayto inte baazo biittan oyddu tamu layth diza wode intefe yarshone muuna tas shishi ereetii?
Al o Dol crdija pe lendar thaj mukhlja len te klanjin pe e čerenjenđe, sar pisil ano lil e prorokurengo: ‘Izraele! Dijen li manđe žrtve thaj darura saranda berša ani pustinja?
43 Harappekka inte goynanaso othiida eeqqa Molookke dunkenane inte eqqa Refanne xollinnte misile dhoqu dhoqu hissti oykkidista. Hessa gisha ta intena inte dizasoppe dennthada Babiloonera aatha yeddana.” geetetidi xaahaaththaetides.
Na, nego inđarden o šatori e devleso e Moloheso thaj i čereni tumare devlese e Refanese. Kala si idolura save ćerden te molin tumen lenđe; Golese ka bičhalav tumen ano progonstvo’ po dur taro Vavilon.
44 Xoossi Muse bessida lemmusoza malane azazzidayssa mala oothetida Xoossi asara gagiza dunkkaneya nu awatara baazzo biittan deyadus.
Amare paradada sasa len šatori taro svedočanstvo ani pustinja, sar so vaćarda o Dol e Mojsijase te ćerol le sar so sikada lese.
45 Nu aawati dunkeneyo ekkidayssappe guye Xoossi Iyaaso kallethin kaase ista gooddida dereta lattida wode dunnkaneyo ekki geellida. Dawite wode gakanas dunkaneyaa he biittan deyadus.
Pale gova amare paradada save primisade šatori, ande le e Isusesa e Navineso ani phuv e abandžijenđi saven o Dol tradija angle lende tari goja phuv. Gothe ačhilo o šatori dži ko vreme kana sasa o caro o David.
46 Dawiteykka Xoossa sinthan boncho demidi Yaqoobe Godas aqqoso gigisanas woossides.
O David arakhlja milost anglo Dol thaj molisada e Devle te vazdol Hram e Jakovese Devlese.
47 Gido attiin Solmoney izas aqoso kexides.
Al tek o Solomon vazdija lese o Hram.
48 Gido attiin woogga Goday asa kushey keexida keeththan deena. Hesikka nabey (salloy ta zuuppane biittaykka tas tos shemmposo, hiistiin inte tas ay mala keeth kexxeti woykko ta shemmppanasoy awaysse? Hayssa wursi ta kuushshey oothibeynnee? gees Goday) getetti xafetida mala.
Al o Embaro Dol ni bešol ane Hramura ćerde e manušikane vastencar, sar so phenda o proroko:
‘O Gospod vaćarol: O nebo si mo presto a i phuv than tale mingre pingre. Savo čher ka ćeren manđe? Kaj si than pašo odmor mingro?
Na li ćerda sa kava mo va?’
51 Inteno wozana mumeto, haytha tuleto, intekka inte aawata amala wursio wode Xiillo Ayanara eqateista.
O tumen, zurale šorenđe sen! Bisunetime ilenđe sen thaj kašuće e čačimase! Uvek protivin tumen e Svetone Duxose sar tumare paradada!
52 Nbistappe inte aawati gooddonnta naabey oonee? Xiillozi yanayssa kasseti yottida nabetakka wodhida intekka ha7i izza aathi immidistane wodhidista.
Isi li jekh proroko save ni tradije tumare paradada? Mudarde i kolen save angleder vaćarde taro avipe e Pravednikoso, kas tumen akana izdajisaden thaj mudarden.
53 Kitanncha bagara intes immetida woga ekkidista attiin naggibeykista.” Isxxifanosey Shuchchan Cadeti Hayqidess.
Tumen sen gola so dobisaden o Zakon prekalo anđelura, al ni ićarden tumen pe leste.”
54 Duulatan diza asay hessa siydamala daro hanqitidi, iza bolla ba achche gariccides.
Kana e Jevreja ano Baro sudo gova šunde, holajle ane pe ile thaj ćićidije pe danda pe leste.
55 Gidinkka Isxxifanosey Xiillo Ayanan kummidine puude salo tish histi xeellishin Xoossa bonchon Yesussay Xoossa oshachan eqqidayssa beydi “Heeko ta saaloy doyeetidayssane asa nay Xoossa ushachan eqqiidayssa beyays” gidees.
Al o Stefane pherdo e Svetone Duxosa vazdija pe jakha premalo nebo thaj dikhlja i slava e Devlesi thaj e Isuse kaj ačhol ki desno rig e Devlese.
Thaj vaćarda: “Akh, dikhav o nebo putardo thaj e Čhave e Manušese kaj ačhol ki desno rig e Devlese.”
57 Hesa wode asay qaala dhoqu histi waasishe ba haythe tuucci oykidi izako isppe woxxida.
Tegani von dije vika andare sa o glaso thaj phanglje pe kana. Savore sar jekh uštile pe leste,
58 Isxxifanose oykkidi katamappe gede kare hallida. Shuchan cach oykkida. Hesi wuri hannishin marikkatikka ba mayo Sawulle gettetiza pantha achchan wothida.
ikalde le andaro foro thaj lije te čhuden pe leste bara. E svedokura pe fostanura dije te aračhol o terno čhavo savo akhardol Savle.
59 Isti shuchara iza cadishin Isxxifanosey “ta Goda Yesussa ta sehmppiyo neeko eekka” gidi woosides.
Dok čhudena e bara po Stefane, vov molisajlo e Devlese vaćarindoj: “Gospode Isuse! Primi mo duxo.”
60 Qassekka gulbatidi dhoqa qalan “Godo haytananta nagara qodopa” gidi wassides. Hesa gidappe guye hayqqides
Tegani pelo pe koča thaj dija vika andare sa o glaso: “Gospode! Ma le lenđe kava sar greh.” Kana kava vaćarda, mulo.
