Kitetidayta Ootho 7
1 Qeessista halaqay Isxifanose “haysi ne bolla shiqqida yozi tuumee?” gi oychides.
Askal o baro rašaj phučlas e Stefane: “Dali si gajda akava so mothon?”
2 Isxxifanoseykka hizigides “Ta ishaato, ta awwato ta giizaysa siyite nu awa Abramey Kaarane yanappe kasse buro Mesophoxomiyan dishin bonncho Goday izas qonccidi
A o Stefano phendas: “Phralalen thaj dadalen, ašunen man! O slavno Del sikadilo amare pradadešće e Avraamešće kana sas ande Mesopotamija, majsigo nego so doselisajlo ando Haran
3 (Ne dereppene ne dabbofe shakeistada ta neena bessizaso ba) gides.
thaj phendas lešće: ‘Muk akaja phuv thaj ćire familija maškar savi trajis thaj dža ande phuv savi sikavava tuće.’
4 Izikka Kaldawista biittafe kezidi Karane biittan uttides. Iza away hayqqidappe guye inte ha7i dizaso ha dere iza ehidees.
Thaj o Avraam gajda mukla e phuv e Haldejenđi thaj doselisajlo ando Haran. Nakon so mulo lesko dad, o Del anda les ande akaja phuv kaj tumen akana trajin.
5 Haray atoshin issi toy eqiza gadey izas hayssafe immetibeyna. Gido attiin he wode izas issi naykka baynnida dishin izzine izappe guyen iza zerethi biittiyo laatana mala Xoossi izas ccaqqides.
Ali či dija les ande late ni jek majcikno kotor phuv ando nasledstvo, nego obećisarda kaj dela e phuv lešće thaj lešće potomkonenđe posle leste, vi ako e Avraame još nas čhavra.
6 Qassekka Xoossi izas hizigi yotides (ne zerethi alagga biittan bete ass gidana. Oyddu xeettu layth aylletetha qammibara garsan wayistana.
O Del gajda phendas lešće: ‘Ćire potomkurja avena strancurja ande averenđi phuv. Okote avena roburja thaj avena mučime štar šela brš.’
7 Gido attiin ista aylle mala harza dere ta qaxxayana. Hessafe guye isti he biittafe kezzidi haanno ha soyin tas goynana.)
Ali o Del phendas: ‘Me sudiva e themes kašće von robuina, a posle godova inkljena andar godoja phuv thaj avena te služin man pe akava than.’
8 Hesafe guye qaxxara woga ccaqo izas immides. Abrameykka Yisaqa yellidi iza osppuntha gallasa qaxxarides. Yisaqayka Yaqobe yellides. Yaqobeykka tamane namm77u qomota yellides.
Askal o Del ćerda savez e Avraameja thaj dija les obrezanje sago znako godole savezosko. E Avraamešće askal bijandilo o Isak saves obrežisarda ohtoto đes katar lesko bijandipe. O Isako gajda ćerda pire čhaveja e Jakoveja, a o Jakov pire dešuduje čhavenca save sas patrijahurja katar save postanisardas amaro them.
9 He qommota awatti yosefo bolla qanattetidi iza aylletethas duge Gibixe bayzzida. Gido attiin Xoossi izara dees;
A e Jakovešće čhave, e patrijarhurja, sas ljubomorne pe pesko phral po Josif, thaj zbog godova bićindine les sago robo ando Egipto. Ali o Del sas lesa,
10 meto wursofe iza ashides. Gibxe kawo Faaronne sinthan bonncho qumma7isides. Faronney iza Gibxe biitaninne ba keeththa asa wurso bolla alafethethan shuumiides.
thaj inkhalelas les andar svako lešći nevolja. O Del dija les mudrost, thaj naklonost e faraonešći, e egipatsko carošći, savo čhuta les te avel upravniko po sasto Egipto thaj pe sasto lesko dvoro.
11 He wode Kanaaneninne Gibixen daro metto ehida gita koshay dennidides. Nu awataskka miza kaathi dhayides.
Askal ande sasti egipatsko phuv thaj ando Hanaan avili e bok thaj bari nevolja, gajda kaj amare pradada našti araćhenas hamasko.
12 Yaqobey Giibixe deren kaathi dizayssa siyiddi nu aawata koyyro Gibxe yediides.
Kana o Jakov ašundas kaj ando Egipto si điv, bičhaldas okote amare pradaden po prvo data.
13 Istti nam77antho biza wode Yosefoy izi oonakkone bena ba ishatas qonccisides. Faroneykka Yosefo ishshata erides.
Kana đeline po dujto drom, o Josif phendas pire phralenđe ko si vo. Gajda o faraon ašundas pale Josifešći familija.
14 Hessafe guye Yosefoy kiitidi ba aawa Yaqobenne laappuun tamane ichachu gidiza ba dabota kuummeth ehiisides.
O Josif askal bičhaldas pale pesko dad palo Jakov thaj pale sasti piri familija save sas eftavardeš thaj pandž džene.
Gajda o Jakov đelo tele ando Egipat kaj mulo vo thaj amare pradada.
16 Ista ahaykka Seekkeme gizaso ehaaththain Abramey Eemore nayytappe ba miishan shammida duhaaththaon moggettides.
Lenđe telurja sas inđarde ando Sihem thaj okote sas prahome ando limori savo o Avraam ćindas pale odredime svota love katar Emorošće čhave.
17 Xoossi Abrames caaqqida qalay polletiza wodey maatishin Gibixen diza nu asa qodday dari dari bides.
Sar avelas paše e vrjama te perdol so o Del obećisarda e Avraamešće, amaro them ando Egipto barjolas thaj množilas pe,
18 Hesafe guye Gibixe bitan yoosefo eronta hara kawoy kawotides.
sa dok či zavladisardas ando Egipto o nevo caro, savo či pindžarelas e Josife.
19 Izikka nu asa ba geene oothon metoothides. Buuro yelletida guutha naytti hayqqana malane yelliidayta kare kessi wora yeganamala wolliqathides.
Vo lukavo postupilas amare themeja: mučilas amare pradaden thaj tradelas len te mućen pire tek bijande čhavren avri te meren.
20 He wode Musey yeletides. Izikka Xoossa achan dosetida malla loo7o na gidides. Be aawa keeththan hedzdzu aggina all7isson diccides.
Ande godoja vrjama bijandilo o Mojsije, savo sas zurale šukar čhavro ande Devlešće jakha. Trin čhon sas barjardo ande pe dadesko ćher.
21 Izi gede worra yeegettida wode kawwo Farone macca nayya deemada bees ekkadus. Be na mala oothada dichadus.
Kana mukline les avri, e faraonešći čhej lija les thaj barjarda les sago pire čhaves.
22 Museykka Gibxista eraatetha wurssi tammarides. Yoon erra, oothonikka miinno gididees.
O Mojsije sas sikado ande sasti e Egipatsko mudrost thaj sas silno ande alava thaj pe dela.
23 “Muse laaythi ooydu tamu gida wode Musey ba ishata Isira7elle nayta beyanas ba wozinan qoppides.
Kana sas lešće štarvardeš brš, crdelas les o ilo te džal te dićhel pire phralen e Izraelsko themes.
24 Izikka isi Giibixe assi Muse baga asappe isi ura bolla qooho gaathishin beyiddi ba bagga adeza madidi he Gibxe adeza wodhidi he qoheetidayssa hallo keesides.
Kana dikhla kaj varesavo Egipćano mučil e Izraelco, ačhilo ande lešći obrana thaj osvetisarda les gajda kaj mudardas e Egipćanos.
25 Muses Xoossi iza kushshen issta wozanayssa iza asay akekkiza millatides. Gido atiin issti hessa yuushi qoppibeyteena.
Gindilas kaj lešće phral haćarena kaj o Del preko leste bičhalel lenđe oslobođenje, ali von godova či haćardine.
26 Wontetha gallas qasekka Isira7elle naytappe nam7ati ba garssan oyeetishin gakkidi oyetizayta iginthanas koyydi (haytto asato inte inte garssan ishantakko, inte wannidi issay issa qoheetii?) gides.
Thejara đes palem dija pe duj Izraelcurja sar marens pe. Probisarda te pomiril len gajda kaj phendas lenđe: ‘Manušalen, phrala sen! Sostar ćeren zlo jek avrešće?’
27 Be lageza bolla qoho gathidaysi Muse suggi yeggidi (Nena nu bolla nuna haarizadene nu bolla piridizade oothi shuumiday oonee? woykko qamma Gibxe adeza wodhoyssatho tannaka wodhana koyaazii?) gides.
Ali okova kaj marelas pire pašutnes, spida e Mojsija thaj phendas lešće: ‘Ko čhuta tut te aves amaro vladari thaj amaro sudija?
Kames vi man te mudares sago kaj araći mudardan okole Egipćanos?’
29 Musey hessa siyidda mala Midiyame biitta beettidi hen bete ass gidi deyyides. Heenkka nam77u atuma na yeellides.
Kana o Mojsije godova ašundas našlo ande midjansko phuv thaj okote trajilas sago stranco, kaj bijandile lešće duj čhave.
30 Hessafe oydu tammu laythafe guuye Siina zuma achchan diza bazza biittan qerii worra gidon exxiizza taamma laccon kiitannchay izas bettides.
Posle štarvardeš brš sikadilo lešće o anđelo ande pustinja paše ke Sinajsko gora ando grmo savo phabolas.
31 Museykka iza beeydamala mallaleetides. Azakone shaki eranas izzi he izako shiqqishin Goda qalay “tanni ne awannta Xoossa abirame Yisaqane Yaqobe Xoossa gishin siydees. Museykka daro dagammides, xeellanaskka xalibeyna.
Kana o Mojsije dikhla godova, zadivisajlo godolešće so dićhel. Ali kana avilo majpaše te majlačhe dićhel, ašunda e Gospodesko glaso:
‘Me sem o Del ćire pradadengo, o Del e Avraamesko, e Isakosko, thaj e Jakovesko.’ O Mojsije izralas e daratar thaj či tromaja e jakha te vazdel te dićhel.
33 Godaykka izas hayssi ne eqqidasoy geeshaso gidiida gish ne toope ccamma shoda. Gibxen diza ta dereta waye ta tuumappe beyadis. Issti wasiza issta waye waso siiyada ista ashshanas woodhdhadis. Ne ha7ikka haya ta nena duge Giibixe zarada kiitana gides.
O Gospod phendas lešće: ‘Fuljar e sandale katar ćire pungre! Kaj o than pe savo ačhes, si sveto.
Dikhlem e muka mungre themešći ando Egipat thaj ašundem lengo jauk. Andar godova fuljistem te inkalav len okotar. A akana, ajde dža, me bičhalav tut ando Egipat!’
35 Histtin heyyti (nu bolla neena haarizadenne piridizade histti ooni shuumedee?) giidi asay kaase kadhdhida Musse Xoossi qeeri woora gidon izas beetida kiitancha bagara issta haarizadenne ashizade hisitidi istaako zarri yeedides.
Akale Mojsija saves e Židovurja odbacisardine kana phendine: ‘Ko čhuta tut te aves amaro vladari thaj amaro sudija?’, o Del baš akana les bičhaldas prekal o anđelo savo sikadilo lešće ando grmo te avel vladari thaj izbavitelj.
36 Izikka ista kallethidi Gibxeppe keesides. Gibxen, zo7o abbanine bazo biittan oyydu taammu laythi daro mallalsiza miishatane gita malatata istas oothides.
Vo inkalda len okotar gajda kaj ćerelas čudurja thaj znakurja ande egipatsko phuv, po Lolo more thaj štarvardeš brš ande pustinja.
37 Isrra7elle nayytas ta mala nabe Xoossi inte garsafe dennthana gidaysi hayssa Musekko.
Isto godova Mojsije phendas e Izraelošće themešće: ‘O Del vazdela tumenđe prorokos sago kaj sem me andar tumaro them.’
38 Izikka Siina zuma bolla hassa7ida kitancharanne bazo biitan nu awatara dere dullata giidon dees. Deyyo qalakka ha nuus aathanas ekkides.
Isto godova Mojsije si okova savo sas posredniko maškar amare pradada ande pustinja thaj maškar o anđelo savo dija les o alav e trajosko pe Sinajsko gora te predail godola alava amenđe.
39 Nu awati gidiko izara eqqetida attiin izas azazistanas koyoonta gish ba wozinara guuye Giibbxe simmida.
Amare pradada či kamline te pokorin pe lešće, nego odbacisardine les thaj e ileja palem boldine pe ando Egipat.
40 Aarooneskka (Nu sinnthara biiza eeqqa nus gigisa nuna Giibbixefe kaallethi kessida Musey wanidako nu erroko) giida.
Phendine e Aronešće: ‘Ćer amenđe devlen save džana angle amende! Kaj či džanas so si okole Mojsijava savo inkalda men andar o Egipat.’
41 He wode mara miisile meedhdhidi eqqas yarsho shishida. Berkka medhida ba kuushe oothon uhaaththaa7ettidane guppiida.
Godola đesa ćerdine kipo ando oblik terne guruvesko, dine lešće žrtva thaj slavinas godova so ćerdine pire vastenca.
42 Gido attiin Xoossi isttas zokko zarides. Isti sallo xollinntistas goynana mala aththi immides. Hesikka nabbista mxxaafan “inteno Isra7elle nayto inte baazo biittan oyddu tamu layth diza wode intefe yarshone muuna tas shishi ereetii?
Askal o Del bolda pes lendar thaj mukla len te klanjin pe e khamešće thaj e čerejenđe, sago vi kaj ačhel ramome ando lil e prorokonengo: ‘Zar manđe dijan žrtve thaj darurja ande pustinja štarvardeš brš, manušalen andar o Izrael?
43 Harappekka inte goynanaso othiida eeqqa Molookke dunkenane inte eqqa Refanne xollinnte misile dhoqu dhoqu hissti oykkidista. Hessa gisha ta intena inte dizasoppe dennthada Babiloonera aatha yeddana.” geetetidi xaahaaththaetides.
Na, nego inđarenas o šator e Molohosko e hohamne devlesko thaj e čerain katar tumaro del o Refan; kipurja save ćerdine te klanjin tumen lenđe. Zato inđarava tumen ando progonstvo’, majdur katar o Vavilon!
44 Xoossi Muse bessida lemmusoza malane azazzidayssa mala oothetida Xoossi asara gagiza dunkkaneya nu awatara baazzo biittan deyadus.
Amare predaden sas Šator svedočanstva ande pustinja. O Del phendas e Mojsijašće sar te ćerel o šator thaj o Mojsija ćerda o šator gajda sar sas lešće sikado.
45 Nu aawati dunkeneyo ekkidayssappe guye Xoossi Iyaaso kallethin kaase ista gooddida dereta lattida wode dunnkaneyo ekki geellida. Dawite wode gakanas dunkaneyaa he biittan deyadus.
Kana amare pradada primisardine o Šator, inđardine les pesa ande phuv, savi line katar o them saven o Del angle lende trada, a o Isus Navin sas lengo vođa. O Šator ačhilo okote sa dži e vrjama e carošći Davidešći.
46 Dawiteykka Xoossa sinthan boncho demidi Yaqoobe Godas aqqoso gigisanas woossides.
O David arakhlas milost ko Del thaj zamolisarda e Devle te šaj sagradil Hramo palo Del e Jakovesko,
47 Gido attiin Solmoney izas aqoso kexides.
ali tek o Solomon vazdas lešće o Hramo.
48 Gido attiin woogga Goday asa kushey keexida keeththan deena. Hesikka nabey (salloy ta zuuppane biittaykka tas tos shemmposo, hiistiin inte tas ay mala keeth kexxeti woykko ta shemmppanasoy awaysse? Hayssa wursi ta kuushshey oothibeynnee? gees Goday) getetti xafetida mala.
Ipak o majbaro Del či trajil ande Hramurja save si ćerde e manušenđe vastenca, sago kaj phenel o proroko:
‘O nebo si mungro prestolje, a e phuv si tale mungre pungre: Sosko ćher vazdena manđe? Phenel o Gospod, thaj kaj si o than kaj me odmoriva?
Či li sa akava mungro vas stvorisarda?’
51 Inteno wozana mumeto, haytha tuleto, intekka inte aawata amala wursio wode Xiillo Ayanara eqateista.
O tumen tvrdoglave manušalen save či pindžaren e Devle thaj či čhon kan leste! Tumen uvek protivin tumen e Sveto Duhošće, sago kaj godova ćerenas vi tumare pradada!
52 Nbistappe inte aawati gooddonnta naabey oonee? Xiillozi yanayssa kasseti yottida nabetakka wodhida intekka ha7i izza aathi immidistane wodhidista.
Kas katar e prorokurja tumare pradada či progonisardine? Mudardine čak vi okolen save majsigo phendine kaj avela o Pravedniko, saves tumen izdaisardine thaj mudardine.
53 Kitanncha bagara intes immetida woga ekkidista attiin naggibeykista.” Isxxifanosey Shuchchan Cadeti Hayqidess.
Prekal o anđelo dobisardine o zakon, ali či inćardine les!”
54 Duulatan diza asay hessa siydamala daro hanqitidi, iza bolla ba achche gariccides.
Kana godova ašundine e židovske vođe, gajda holjajle po Stefan kaj počnisardine te škripin e dandenca pe leste.
55 Gidinkka Isxxifanosey Xiillo Ayanan kummidine puude salo tish histi xeellishin Xoossa bonchon Yesussay Xoossa oshachan eqqidayssa beydi “Heeko ta saaloy doyeetidayssane asa nay Xoossa ushachan eqqiidayssa beyays” gidees.
A o Stefano pherdo e Sveto Duhosa, vazda pire jakha po nebo thaj dikhla e slava e Devlešći thaj e Isuse sar ačhel pe desno rig e Devlešći.
Askal phendas: “Ake dikhav o nebo putardo thaj e Čhave e Manušešće sar ačhel pe desno rig e Devlešći.”
57 Hesa wode asay qaala dhoqu histi waasishe ba haythe tuucci oykidi izako isppe woxxida.
Pe godova von učhardine pire kan e vastenca thaj počnisardine te čhon muj andar sasto glaso, thaj savora sar jek navalisardine pe leste.
58 Isxxifanose oykkidi katamappe gede kare hallida. Shuchan cach oykkida. Hesi wuri hannishin marikkatikka ba mayo Sawulle gettetiza pantha achchan wothida.
Inkaldine les andar o gav thaj čhudenas bara pe leste. A e svedokurja protiv o Stefano mukline pire ogrtačurja jeće terne manušešće savo akhardolas Savle te lel sama pe lende.
59 Isti shuchara iza cadishin Isxxifanosey “ta Goda Yesussa ta sehmppiyo neeko eekka” gidi woosides.
Dok čhudenas bara pe leste te mudaren les, o Stefano zavapisardas: “Gospode Isuse, primisar o mungro duho!”
60 Qassekka gulbatidi dhoqa qalan “Godo haytananta nagara qodopa” gidi wassides. Hesa gidappe guye hayqqides
Askal pelo pe pire koča thaj čhuta muj andar sasto glaso: “Gospode, na le lenđe kava palo bezeh!” Sar godova phendas, mukla pesko đi.
