< Job 10 >

1 Ma vie n'est que fatigue, et en gémissant je vais m'adresser à Dieu; je vais parler dans l'amertume de mon âme.
Moji duši se gnusi moje življenje. Svojo pritožbo bom pustil nad seboj; govoril bom v grenkobi svoje duše.
2 Et je dirai au Seigneur: ne m'instruisez pas à manquer de piété; pourquoi m'avez-vous jugé comme vous l'avez fait?
Bogu bom rekel: ›Ne obsodi me. Razloži mi, zakaj se pričkaš z menoj.‹
3 Est-ce bien à vous de me traiter injustement? Vous avez méconnu l'œuvre de vos mains, vous vous êtes mis d'accord avec la volonté des méchants.
Mar ti je dobro, da bi zatiral, da bi preziral delo svojih rok in bi sijal nad nasvetom zlobnega?
4 Vous avez donc vu comme voit un mortel; vous avez donc regardé comme regarde un homme?
Imaš mesene oči? Mar vidiš, kakor vidi človek?
5 Votre vie est-elle la vie humaine; vos années sont-elles les années d'un homme;
So tvoji dnevi kakor dnevi človeka? So tvoja leta kakor človeški dnevi,
6 Pour que vous ayez examiné mes dérèglements et cherché la trace de mes péchés?
da poizveduješ za mojo krivičnostjo in preiskuješ za mojim grehom?
7 Vous saviez que je n'étais pas un impie; mais qui peut échapper à vos mains?
Ti veš, da nisem zloben in nikogar ni, ki lahko osvobodi iz tvoje roke.
8 Elles m'ont pétri et créé; puis vous avez changé de sentiment, et vous m'avez frappé.
Tvoje roke so me naredile in me oblikovale skupaj na vsaki strani, vendar si me uničil.
9 Souvenez-vous que vous m'avez fait d'argile, et que vous me rendez à la terre.
Spomni se, rotim te, da si me naredil kakor ilo, ti pa me hočeš ponovno privesti v prah?
10 Ne m'avez-vous point trait comme du lait, puis caillé comme du fromage?
Mar me nisi iztočil kakor mleko in me strdil kakor sir?
11 Ensuite vous m'avez revêtu de chairs et de peau; vus avez ajusté en moi mes os et mes nerfs
Oblekel si me s kožo in mesom in me obdal s kostmi in kitami.
12 Vous m'avez donné la vie, et vous avez placé près de moi votre miséricorde; votre vigilance m'a conservé le souffle.
Zagotovil si mi življenje in naklonjenost in tvoje obiskovanje je ohranilo mojega duha.
13 Tout cela vous est propre; je sais que vous pouvez tout, que rien ne vous est impossible.
Te stvari si skril v svojem srcu, vem, da je to s teboj.
14 Si donc j'ai péché, prenez-moi sous votre garde, car vous ne m'avez point fait exempt de péché
Če grešim, potem me zaznamuješ in me ne boš oprostil pred mojo krivičnostjo.
15 Si je suis coupable, malheur à moi! Mais quand même je serais juste, je ne puis lever la tête, tant je suis couvert d'humiliations.
Če bi bil zloben, gorje meni. Če bi bil pravičen kljub temu ne bi dvignil svoje glave. Poln zmedenosti sem, zato poglej mojo stisko,
16 Je ressemble à la proie que le lion a saisie, depuis qu'ayant changé pour moi, vous me perdez cruellement.
kajti ta narašča. Loviš me kakor krut lev in se ponovno kažeš čudovitega nad menoj.
17 Vous m'avez renouvelé accusation et enquête; votre terrible colère me poursuit, vous mes soumettez à bien des épreuves.
Zoper mene obnavljaš svoje pričevanje in nad menoj povečuješ svoje ogorčenje. Spremembe in vojna so zoper mene.
18 Pourquoi m'avoir tiré des entrailles de ma mère; pourquoi n'y suis-je point mort? jamais œil ne m'aurait vu;
Zakaj si me potem privedel ven iz maternice? Oh, da bi izročil duha in me nobeno oko ne bi videlo!
19 Je serais né comme n'étant pas. Pourquoi n'ai je point passé du ventre de ma mère au tombeau?
Bil bi kakor, če me ne bi bilo, od maternice bi bil odnesen v grob.
20 Ma vie ne sera-t-elle pas courte? Laissez-moi reposer un moment
Mar ni mojih dni malo? Odnehaj torej in me pusti samega, da se malo potolažim,
21 Avant que j'aille au lieu d'où je ne reviendrai plus, dans la terre sombre et ténébreuse,
preden grem, od koder se ne bom vrnil, celó v deželo teme in smrtne sence,
22 Dans la contrée de l'ombre éternelle où jamais la lumière ne pénètre, où l'on ne voit pas la vie des humains.
deželo teme kakor tema sama in smrtne sence, brez kakršnegakoli reda in kjer je svetloba kakor tema.«

< Job 10 >