< Job 29 >

1 Job reprit encore son discours et dit:
Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel:
2 Oh! Qui me rendra les mois d’autrefois, les jours où Dieu veillait à ma garde;
»Oh, da bi bil kakor v preteklih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval,
3 quand sa lampe brillait sur ma tête, et que sa lumière me guidait dans les ténèbres!
ko je njegova sveča svetila nad mojo glavo in ko sem z njegovo svetlobo hodil skozi temo,
4 Tel que j’étais aux jours de mon âge mûr, quand Dieu me visitait familièrement dans ma tente,
kakor sem bil v dneh svoje mladosti, ko je bila Božja skrivnost na mojem šotoru,
5 quand le Tout-Puissant était encore avec moi, et que mes fils m’entouraient;
ko je bil Vsemogočni še z menoj, ko so bili moji otroci okoli mene,
6 quand je lavais mes pieds dans le lait, et que le rocher me versait des flots d’huile!
ko sem svoje korake umival z maslom in mi je skala izlivala reke olja,
7 Lorsque je sortais pour me rendre à la porte de la ville, et que j’établissais mon siège sur la place publique,
ko sem šel ven k velikim vratom skozi mesto, ko sem svoj sedež pripravil na ulici!
8 en me voyant, les jeunes gens se cachaient, les vieillards se levaient et se tenaient debout.
Mladeniči so me videli in se skrili in ostareli so se vzdignili in stali.
9 Les princes retenaient leurs paroles, et mettaient leur main sur la bouche.
Princi so zadržali govorjenje in na svoja usta položili svojo roko.
10 La voix des chefs restait muette, leur langue s’attachait à leur palais.
Plemiči so molčali in njihov jezik se je prilepil na nebo njihovih ust.
11 L’oreille qui m’entendait me proclamait heureux, l’œil qui me voyait me rendait témoignage.
Ko me je uho zaslišalo, potem me je blagoslovilo in ko me je oko zagledalo, mi je dalo pričevanje,
12 Car je sauvais le pauvre qui implorait du secours, et l’orphelin dénué de tout appui.
ker sem osvobodil reveža, ki je jokal in osirotelega in tistega, ki ni imel nikogar, da mu pomaga.
13 La bénédiction de celui qui allait périr venait sur moi, je remplissais de joie le cœur de la veuve.
Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen, da umre, je prišel nadme. Vdovinemu srcu sem storil, da prepeva od radosti.
14 Je me revêtais de la justice comme d’un vêtement, mon équité était mon manteau et mon turban.
Nadel sem si pravičnost in ta me je oblekla. Moja sodba je bila kakor svečano oblačilo in diadem.
15 J’étais l’œil de l’aveugle, et le pied du boiteux.
Bil sem oči slepemu in stopala hromemu.
16 J’étais le père des pauvres, j’examinais avec soin la cause de l’inconnu.
Bil sem oče revnemu in zadevo, ki je nisem poznal, sem preiskal.
17 Je brisais la mâchoire de l’injuste, et j’arrachais sa proie d’entre les dents.
Zlomil sem čeljusti zlobnemu in izpulil plen iz njegovih zob.
18 Je disais: « Je mourrai dans mon nid, j’aurai des jours nombreux comme le sable.
Potem sem rekel: ›Umrl bom v svojem gnezdu in svoje dneve bom pomnožil kakor pesek.‹
19 Mes racines s’étendent vers les eaux, la rosée passe la nuit dans mon feuillage.
Moja korenina je bila razprostrta pri vodah in rosa je vso noč ležala na moji mladiki.
20 Ma gloire reverdira sans cesse, et mon arc reprendra sa vigueur dans ma main. »
Moja slava je bila sveža v meni in moj lok je bil obnovljen v moji roki.
21 On m’écoutait et l’on attendait, on recueillait en silence mon avis.
Možje so mi prisluhnili, čakali in molčali ob mojem nasvetu.
22 Après que j’avais parlé, personne n’ajoutait rien; ma parole coulait sur eux comme la rosée.
Po mojih besedah niso ponovno spregovorili in moj govor je rosil nanje.
23 Ils m’attendaient comme on attend la pluie; ils ouvraient la bouche comme aux ondées du printemps.
Name so čakali kakor na dež in svoja usta so široko odprli kakor za pozni dež.
24 Si je leur souriais, ils ne pouvaient le croire; ils recueillaient avidement ce signe de faveur.
Če sem se jim smejal, temu niso verjeli. Svetlobe mojega obličja niso zavrgli.
25 Quand j’allais vers eux, j’avais la première place, je siégeais comme un roi entouré de sa troupe, comme un consolateur au milieu des affligés.
Izbral sem njihovo pot in sedel [kot] vodja in prebival kakor kralj v vojski, kakor nekdo, ki tolaži žalovalce.

< Job 29 >