< Psalmowo 122 >
1 David ƒe mɔzɔha. Mekpɔ dzidzɔ kple ame siwo gblɔ nam be, “Mina míayi Yehowa ƒe aƒe me.”
Pesem preizvrstna Davidova. Veselim se tega, ker se mi pravi: Pojdimo v hišo Gospodovo.
2 O! Yerusalem, míaƒe afɔwo le wò agbowo nu.
Noge naše stojé med vrati tvojimi, o Jeruzalem!
3 Wotso Yerusalem, eye nèle abe du si tsyia ɖe wo nɔewo nu ene.
Jeruzalem, prelepo zidan, mesto, katero je popolnem zvezano med sabo.
4 Afi ma to vovovoawo yina, Yehowa ƒe toawo, be woakafu Yehowa, le ɖoɖo si wòna Israel nu.
Kamor hodijo rodovi, rodovi Gospodovi po pričanji Izraelcev, slavit ime Gospodovo.
5 Afi ma woɖo ʋɔnudrɔ̃zikpuiwo ɖo, David ƒe aƒe la ƒe fiazikpuiwo.
Ker tam stojé prestoli pravice, prestoli hiše Davidove.
6 Mido gbe ɖa, abia ŋutifafa na Yerusalem be, “Ame siwo lɔ̃ wò la nenɔ dedie.
Prosite mir Jeruzalemu govoreč: Mirni naj bodejo kateri ljubijo tebe.
7 Ŋutifafa nenɔ wò gliwo me kple dedinɔnɔ le wò fiasãwo me.”
Mir bodi v ozidji tvojem, pokoj v palačah tvojih.
8 Le nɔvinye ŋutsuwo kple xɔ̃nyewo ta, magblɔ be, “Ŋutifafa nenɔ mewò.”
Zavoljo bratov mojih in prijateljev mojih govorim sedaj: Mir v tebi!
9 Le Yehowa, míaƒe Mawu la ƒe aƒe la ta, madi dzidzedze na wò.
Zavoljo hiše Gospodove, Boga našega, pripravim ti dobro.