< Yesaya 18 >
1 Baba na anyigba si le Kus ƒe tɔsisiwo ƒe go kemɛ dzi, afi si tɔdziʋu siwo doa abala la zɔna,
Gorje deželi, zasenčeni s perutmi, ki je onkraj etiopskih rek,
2 dukɔ si dɔa amewo ɖona ɖe atsiaƒu kple tɔsisiwo dzi kple aƒlatɔdziʋu siwo ɖia du sesĩe. Midɔ ame dɔdɔ ɖeablawo ɖe dukɔ dzɔatsu si ƒe amewo kɔ, eye wo ŋu zrɔ̃ la gbɔ, dukɔ si amewo vɔ̃na le gbeta, du didiwo ke hã me, dukɔ nyanyra si fiana dzea amewo dzi hetsrɔ̃a wo; dukɔ si ƒe anyigba me tɔsisi geɖewo si to.
ki pošilja predstavnike po morju, celo v posodah iz ločja na vodah, rekoč: »Pojdite, vi nagli poslanci, k narodu, razkropljenemu in razgaljenemu, k ljudstvu, strašnemu od njihovega začetka do zdaj; narodu razdeljenemu in pomendranemu, katerega deželo so oplenile reke!
3 Mi xexea me nɔlawo katã kple anyigbadzitɔwo, ne wotu aflaga ɖe towo dzi la, miakpɔe. Ne woku kpẽ la, miasee. Ale si Yehowa gblɔ nam lae nye esi:
Vsi vi naseljenci zemeljskega [kroga] in prebivalci na zemlji, glejte, ko dviguje zastavo na gorah in ko zatrobi na šofar, prisluhnite.
4 “Manɔ anyi kpoo anɔ nu kpɔm tso nɔnyeƒe abe ale si yame kɔnae ne ŋdɔ le ʋuʋum sesĩe la ene, abe ale si lilikpo dzaa ahũ le nuŋeɣi le dzomeŋɔli ene.”
Kajti tako mi je rekel Gospod: ›Vzel si bom počitek in preudaril bom v svojem bivališču, kakor sončna vročina na rastlinah in kakor oblak rose v vročini žetve.
5 Elabena hafi nuŋeɣi nava yi ne seƒoƒowo hã nava yi, eye seƒoƒowo nazu wain ɖiɖi la, matsɔ hɛ̃ gobɛ la alã alɔawoe aƒu gbe.
Kajti pred žetvijo, ko je brst popoln in kislo grozdje dozoreva v cvetu, bo z obdelovalnimi kavlji odrezal tako poganjke, kakor odvzel in odrezal mladike.
6 Woagblẽ wo katã ɖi na to dzi xe ƒonuwo kple anyigbadzilãwo; xe ƒonuwo anɔ wo dzi le dzomeŋɔli, eye anyigbadzilãwo katã anɔ wo dzi le vuvɔŋɔli.
Skupaj bodo prepuščeni perjadi gora in zemeljskim živalim, in perjad bo na njih preživela čas žetve in vse zemeljske živali bodo prezimovale na njih.
7 Ɣe ma ɣi la, dukɔ si dzɔ atsu ƒlalu, eye eŋu zrɔ̃ dredredre, dukɔ si wovɔ̃na le didiƒe ke, dukɔ si kli tsu, eye wònyaa avuzi le ame dzi, dukɔ si ƒe anyigba me tɔsisiwo to yi la, ahe nunanawo vɛ na Yehowa le Zion to la gbɔ, afi si wosubɔnɛ le.
V tistem času bo prineseno darilo Gospodu nad bojevniki, od ljudstva, razkropljenega in razgaljenega in od ljudstva, ki je strašno od svojega začetka do sedaj, naroda, ki je razdeljen in pomendran pod stopalom, katerega deželo so oplenile reke, do kraja imena Gospoda nad bojevniki, gore Sion.‹«