< Psalms 69 >
1 To the Overseer. — 'On the Lilies,' by David. Save me, O God, for come have waters unto the soul.
Načelniku godbe na šestero strun, pesem Davidova. Reši me, Bog, ker vode mi prihajajo noter do duše,
2 I have sunk in deep mire, And there is no standing, I have come into the depths of the waters, And a flood hath overflown me.
Pogrezam se v blato pregloboko; kjer ni trdnega pod nogo; zahajam v globočine vodâ; in val poplaveč me požira.
3 I have been wearied with my calling, Burnt hath been my throat, Consumed have been mine eyes, waiting for my God.
Trudim se vpijoč, suši se grlo moje; oči moje pešajo, ko upam v svojega Boga.
4 Those hating me without cause Have been more than the hairs of my head, Mighty have been my destroyers, My lying enemies, That which I took not away — I bring back.
Več jih je ko glave moje lâs, ki me sovražijo po krivem; mogočneji so, ki me hočejo ubiti, ki so mi sovražniki po krivici; tedaj me silijo vrniti, česar nisem vzel.
5 O God, Thou — Thou hast known Concerning my overturn, And my desolations from Thee have not been hid.
O Bog, ti poznaš nespamet mojo, in krivice moje niso ti skrite.
6 Let not those waiting on Thee be ashamed because of me, O Lord, Jehovah of Hosts, Let not those seeking Thee Blush because of me, O God of Israel.
Ne bodi jih mene sram, kateri čakajo tebe; Gospod, Bog vojnih krdél, rudečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.
7 For because of Thee I have borne reproach, Shame hath covered my face.
Ker zavoljo tebe prenašam zasmehovanje; sramota pokriva obličje moje.
8 A stranger I have been to my brother, And a foreigner to sons of my mother.
Tujec sem postal bratom svojim, in neznan matere moje sinovom.
9 For zeal for Thy house hath consumed me, And the reproaches of Thy reproachers Have fallen upon me.
Ker gorečnost za hišo tvojo me razjéda, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, mene zadeva.
10 And I weep in the fasting of my soul, And it is for a reproach to me.
Ko jokajoč pokorim s postom dušo svojo, tedaj se mi to šteje za najhujšo sramoto.
11 And I make my clothing sackcloth, And I am to them for a simile.
Ko se oblačim v raševino, tedaj sem jim v pregovor.
12 Those sitting at the gate meditate concerning me, And those drinking strong drink, Play on instruments.
O meni govoričijo vkup sedeči pri vratih, in pesmi pojó, ko pijejo opojno pijačo.
13 And I — my prayer [is] to Thee, O Jehovah, A time of good pleasure, O God, In the abundance of Thy kindness, Answer me in the truth of Thy salvation.
O meni torej je prošnja moja tá do tebe, Gospod: čas je milosti, Bog, po obilnosti milosti svoje usliši me, po blagi zvestobi svoji.
14 Deliver me from the mire, and let me not sink, Let me be delivered from those hating me, And from deep places of waters.
Potegni me iz blata, in naj se ne pogreznem; otet naj bodem sovražnikov svojih, in iz globočin vodâ.
15 Let not a flood of waters overflow me, Nor let the deep swallow me up, Nor let the pit shut her mouth upon me.
Valovje vodâ naj me poplaveč ne odnese, in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre ust svojih nad mano.
16 Answer me, O Jehovah, for good [is] Thy kindness, According to the abundance Of Thy mercies turn Thou unto me,
Usliši me, Gospod, ker dobra je milost tvoja; po obilosti usmiljenja svojega ozri se v mé.
17 And hide not Thy face from Thy servant, For I am in distress — haste, answer me.
In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu; ker v stiski sem, hiti, usliši me!
18 Be near unto my soul — redeem it, Because of mine enemies ransom me.
Približaj se duši moji, ótmi jo; zavoljo sovražnikov mojih réši me.
19 Thou — Thou hast known my reproach, And my shame, and my blushing, Before Thee [are] all mine adversaries.
Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo; pred teboj so vsi sovražniki moji.
20 Reproach hath broken my heart, and I am sick, And I look for a bemoaner, and there is none, And for comforters, and I have found none.
Zasramovanje tare srce moje, tako da sem bolan; in ko ga čakam, da bi me miloval, nikogar ni; ali tolažiteljev, vendar ne najdem jih.
21 And they give for my food gall, And for my thirst cause me to drink vinegar.
Dà, za živež mi dajó želča, in v žeji moji dajó mi piti octa.
22 Their table before them is for a snare, And for a recompence — for a trap.
Njih miza bodi pred njimi za zanko, in za povračila, za zadrgo.
23 Darkened are their eyes from seeing, And their loins continually shake Thou.
Otemné naj njih oči, da ne vidijo; in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.
24 Pour upon them Thine indignation, And the fierceness of Thine anger doth seize them.
Razlij na nje jezo svojo, in srd tvoj naj jih dohiti.
25 Their tower is desolated, In their tents there is no dweller.
Pusti naj bodejo njih gradovi, v šatorih njih ne bodi prebivalca.
26 For they have pursued him Thou hast smitten, And recount of the pain of Thy pierced ones.
Ker preganjajo njega, kateregi si tí udaril, in po bolečini prebodencev tvojih spletajo pripovedke.
27 Give punishment for their iniquity, And they enter not into Thy righteousness.
Pridevaj kazen kazni njih krivici, in naj ne pridejo v pravico tvojo.
28 They are blotted out of the book of life, And with the righteous are not written.
Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapisujejo.
29 And I [am] afflicted and pained, Thy salvation, O God, doth set me on high.
Jaz pa ubožen in trpeč, blaginja tvoja, Bog, postavila me bode na višavo.
30 I praise the name of God with a song, And I magnify Him with thanksgiving,
Hvalil bodem ime Božje s pesmijo, in poveličeval ga bodem sè zahvaljevanjem,
31 And it is better to Jehovah than an ox, A bullock — horned — hoofed.
Kar se bode bolje zdelo Gospodu, ko vol, junec rogat z razklanimi parklji.
32 The humble have seen — they rejoice, Ye who seek God — and your heart liveth.
Ko bodejo to videli krotki, veselili se bodo; in oživelo bode srce vaše, ki iščete Boga.
33 For Jehovah hearkeneth unto the needy, And His bound ones He hath not despised.
Ker Gospod se ozira na potrebne, in jetnikov svojih ne zameta.
34 The heavens and earth do praise Him, Seas, and every moving thing in them.
Hvalila ga bodo nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.
35 For God doth save Zion, And doth build the cities of Judah, And they have dwelt there, and possess it.
Ker Bog otima Sijon in zida z nova mesta Judovska, da stanujejo tam, in podedujejo ono deželo.
36 And the seed of His servants inherit it, And those loving His name dwell in it!
Nasledniki, pravim, hlapcev njegovih naj jo posedajo, in ljubitelji imena njegovega naj prebivajo v njej,