< Proverbs 23 >

1 Whanne thou sittist, to ete with the prince, perseyue thou diligentli what thingis ben set bifore thi face,
Kadar sedeš, da ješ z vladarjem, marljivo preudari, kaj je pred teboj
2 and sette thou a withholding in thi throte. If netheles thou hast power on thi soule,
in si nastavi nož na vrat, če si požrešen človek.
3 desire thou not of his metis, in whom is the breed of `a leesing.
Ne bodi željan njegovih slaščic, kajti le-te so varljiva hrana.
4 Nyle thou trauele to be maad riche, but sette thou mesure to thi prudence.
Ne trudi se biti bogat, odnehaj od svoje lastne modrosti.
5 Reise not thin iyen to richessis, whiche thou maist not haue; for tho schulen make to hem silf pennes, as of an egle, and tho schulen flee in to heuene.
Hočeš postaviti svoje oči na tisto, česar ni? Kajti bogastva sebi zagotovo delajo peruti; odletijo proč kakor orel proti nebu.
6 Ete thou not with an enuyouse man, and desire thou not hise metis;
Ne jej kruha tistega, ki ima zlobno oko niti si ne želi njegovih okusnih jedi,
7 for at the licnesse of a fals dyuynour and of a coniectere, he gessith that, that he knowith not. He schal seie to thee, Ete thou and drinke; and his soule is not with thee.
kajti kakor misli v svojem srcu, takšen je: »Jej in pij, « ti pravi, toda njegovo srce ni s teboj.
8 Thou schalt brake out the metis, whiche thou hast ete; and thou schalt leese thi faire wordis.
Košček, ki si ga pojedel, boš izbljuval in izgubil svoje sladke besede.
9 Speke thou not in the eeris of vnwise men; for thei schulen dispise the teching of thi speche.
Ne govori v ušesa bedaka, kajti preziral bo modrost tvojih besed.
10 Touche thou not the termes of litle children; and entre thou not in to the feeld of fadirles and modirles children.
Ne odstrani starega mejnika in ne vstopaj na polja osirotelih,
11 For the neiybore of hem is strong, and he schal deme her cause ayens thee.
kajti njihov odkupitelj je mogočen, zoper tebe bo zagovarjal njihovo pravdo.
12 Thin herte entre to techyng, and thin eeris `be redi to the wordis of kunnyng.
Svoje srce usmeri k poučevanju in svoja ušesa k besedam spoznanja.
13 Nile thou withdrawe chastisyng fro a child; for thouy thou smyte hym with a yerde, he schal not die.
Ne zadržuj grajanja pred otrokom, kajti če ga udariš s šibo, ne bo umrl.
14 Thou schalt smyte hym with a yerde, and thou schalt delyuere his soule fro helle. (Sheol h7585)
Udaril ga boš s šibo, njegovo dušo pa boš rešil pred peklom. (Sheol h7585)
15 Mi sone, if thi soule is wijs, myn herte schal haue ioye with thee;
Moj sin, če bo tvoje srce modro, se bo moje srce veselilo, celo moje.
16 and my reynes schulen make ful out ioye, whanne thi lippis speken riytful thing.
Da, moja notranjost se bo veselila, ko tvoje ustnice govorijo prave besede.
17 Thin herte sue not synneris; but be thou in the drede of the Lord al dai.
Naj tvoje srce ne zavida grešnikom, temveč sam bodi ves dan v strahu Gospodovem.
18 For thou schalt haue hope at the laste, and thin abidyng schal not be don awei.
Kajti zagotovo je konec, in tvoje pričakovanje ne bo odrezano.
19 Mi sone, here thou, and be thou wijs, and dresse thi soule in the weie.
Prisluhni, ti, moj sin in bodi moder in svoje srce usmerjaj na poti.
20 Nyle thou be in the feestis of drinkeris, nether in the ofte etyngis of hem, that bryngen togidere fleischis to ete.
Ne bodi med vinskimi bratci, med upornimi jedci mesa,
21 For men yyuynge tent to drinkis, and yyuyng mussels togidere, schulen be waastid, and napping schal be clothid with clothis.
kajti pijanec in požeruh bosta prišla k revščini, in zaspanost bo človeka oblekla s cunjami.
22 Here thi fadir, that gendride thee; and dispise not thi modir, whanne sche is eld.
Prisluhni svojemu očetu, ki te je zaplodil in ne preziraj svoje matere, ko je stara.
23 Bie thou treuthe, and nyle thou sille wisdom, and doctryn, and vndurstonding.
Kupi resnico in je ne prodaj, tudi modrost, poučevanje in razumevanje.
24 The fadir of a iust man ioieth ful out with ioie; he that gendride a wijs man, schal be glad in hym.
Oče pravičnega se bo silno veselil in kdor je zaplodil modrega otroka, bo zaradi njega imel veselje.
25 Thi fadir and thi modir haue ioye, and he that gendride thee, make ful out ioye.
Tvoj oče in tvoja mati bosta vesela in tista, ki te je nosila, se bo veselila.
26 My sone, yyue thin herte to me, and thin iyen kepe my weyes.
Moj sin, daj mi svoje srce in naj tvoje oči opazujejo moje poti.
27 For an hoore is a deep diche, and an alien womman is a streit pit.
Kajti vlačuga je globok jarek; in tuja ženska je tesna jama.
28 Sche settith aspie in the weie, as a theef; and sche schal sle hem, whiche sche schal se vnwar.
Prav tako preži, kakor za plenom in povečuje prestopnike med možmi.
29 To whom is wo? to whos fadir is wo? to whom ben chidingis? to whom ben dichis? to whom ben woundis with out cause? to whom is puttyng out of iyen?
Kdo ima gorje? Kdo ima bridkost? Kdo ima spore? Kdo ima blebetanje? Kdo ima rane brez razloga? Kdo ima rdečino oči?
30 Whether not to hem, that dwellen in wyn, and studien to drynke al of cuppis?
Tisti, ki se dolgo zadržujejo pri vinu; gredo, da iščejo mešano vino.
31 Biholde thou not wyn, whanne it sparclith, whanne the colour therof schyneth in a ver.
Ne glej na vino, kadar je rdeče, kadar daje svojo barvo v čaši, ko jo pravilno primakneš k sebi.
32 It entrith swetli, but at the laste it schal bite as an eddre doith, and as a cocatrice it schal schede abrood venyms.
Nazadnje udari kakor kača in piči kakor gad.
33 Thin iyen schulen se straunge wymmen, and thi herte schal speke weiwerd thingis.
Tvoje oči bodo zagledale tujo žensko in tvoje srce bo izreklo sprevržene stvari.
34 And thou schalt be as a man slepinge in the myddis of the see, and as a gouernour aslepid, whanne the steere is lost.
Da, ti boš kakor tisti, ki se uleže na sredo morja ali kakor kdor leži na vrhu jambora.
35 And thou schalt seie, Thei beeten me, but Y hadde not sorewe; thei drowen me, and Y feelide not; whanne schal Y wake out, and Y schal fynde wynes eft?
»Udarili so me, « boš rekel in »nisem bil bolan, pretepli so me, pa tega nisem čutil, kdaj se bom prebudil? Ponovno ga bom poiskal.«

< Proverbs 23 >