< James 3 >
1 Let not many of you be teachers, my brothers, knowing that we will receive heavier judgment.
Bandeko na ngai, bozala ebele te ya koluka kozala balakisi, pamba te boyebi malamu ete, biso balakisi, tokosambisama makasi.
2 For we all stumble in many things. Anyone who doesn’t stumble in word is a perfect person, able to bridle the whole body also.
Biso nyonso tobetaka mabaku na lolenge ebele. Moto oyo abetaka libaku te na maloba oyo ebimaka na monoko na ye azali moto ya kokoka mpe azali na makoki ya kobatela bomoto na ye nyonso.
3 Indeed, we put bits into the horses’ mouths so that they may obey us, and we guide their whole body.
Soki totiaka ebende na monoko ya mpunda, ezali mpo ete etosa biso; mpe na nzela wana, tokambaka nzoto na yango nyonso.
4 Behold, the ships also, though they are so big and are driven by fierce winds, are yet guided by a very small rudder, wherever the pilot desires.
Tala masuwa: atako ezali monene mpe mopepe makasi etindikaka yango, kasi mwa yenda moke nde ekambaka yango mpo ete elanda nzela oyo kapitene ya masuwa alingi komema yango.
5 So the tongue is also a little member, and boasts great things. See how a small fire can spread to a large forest!
Ezali mpe ndenge moko mpo na lolemo: ezali eteni moko ya moke kati na nzoto ya moto, kasi ekoki komikumisa na makambo minene penza. Tala, mwa moto moke ezikisaka zamba monene!
6 And the tongue is a fire. The world of iniquity among our members is the tongue, which defiles the whole body, and sets on fire the course of nature, and is set on fire by Gehenna. (Geenna )
Lolemo mpe ezali moto; kati na biteni ya nzoto na biso, lolemo ezali mokili ya makambo mabe, ebebisaka nzoto mobimba. Soki ezwi moto ya lifelo, ezikisaka bomoi na biso mobimba. (Geenna )
7 For every kind of animal, bird, creeping thing, and sea creature is tamed, and has been tamed by mankind;
Moto azali na makoki ya kokonza lolenge nyonso ya banyama, bandeke, banyama oyo etambolaka na libumu mpe bambisi, mpe akonza yango penza.
8 but nobody can tame the tongue. It is a restless evil, full of deadly poison.
Kasi mpo na lolemo, moko te akoki kokonza yango: ezali penza mabe, elembaka te mpe etonda na ngenge oyo ebomaka.
9 With it we bless our God and Father, and with it we curse men who are made in the image of God.
Kaka na lolemo yango, topambolaka Nkolo, Tata na biso, mpe tolakelaka mabe bato oyo Nzambe akela na elilingi na Ye.
10 Out of the same mouth comes blessing and cursing. My brothers, these things ought not to be so.
Ezala lipamboli to elakeli mabe, nyonso ebimaka kaka na monoko moko. Bandeko na ngai, esengelaki te kozala bongo.
11 Does a spring send out from the same opening fresh and bitter water?
Boni, etima moko ekoki kobimisa mayi ya peto mpe mayi ya mbindo?
12 Can a fig tree, my brothers, yield olives, or a vine figs? Thus no spring yields both salt water and fresh water.
Bandeko na ngai, nzete ya figi ekoki solo kobota bambuma ya olive? Nzete ya vino ekoki solo kobota bambuma ya figi? Boni, ekoki kosalema ete etima ya mayi ya mungwa ebimisa mayi ya malamu?
13 Who is wise and understanding among you? Let him show by his good conduct that his deeds are done in gentleness of wisdom.
Nani kati na bino azali moto ya bwanya mpe ya mayele? Tika ete ezaleli malamu na ye emonisa misala na yango kati na komikitisa mpe na bwanya.
14 But if you have bitter jealousy and selfish ambition in your heart, don’t boast and don’t lie against the truth.
Kasi soki mitema na bino etondi na zuwa ya bololo mpe na molimo ya koswana, wana botika komikumisa ete bozali bato ya bwanya; pamba te yango ezali solo te, ezali lokuta.
15 This wisdom is not that which comes down from above, but is earthly, sensual, and demonic.
Bwanya ya ndenge wana ewutaka na Likolo te, kasi ezali ya mokili, ya bomoto, ya Satana.
16 For where jealousy and selfish ambition are, there is confusion and every evil deed.
Pamba te esika oyo zuwa mpe koswana ezali, esika wana mpe mobulu ya lolenge nyonso mpe misala mabe ezalaka.
17 But the wisdom that is from above is first pure, then peaceful, gentle, reasonable, full of mercy and good fruits, without partiality, and without hypocrisy.
Kasi bwanya oyo ewutaka epai ya Nzambe ezalaka nanu ya peto; bongo, ememaka kimia, boboto, boyokani, koyokela bato mawa; ebotaka bambuma ya malamu, eponaka bilongi te mpe ezalaka na lokuta te.
18 Now the fruit of righteousness is sown in peace by those who make peace.
Bato oyo bayeisaka kimia balonaka kati kimia mpe babukaka mbuma ya bosembo.