< Psalms 42 >
1 For the leader. A maskil of the Korahites. Like the hart which longs for brooks of water, I long for you, God.
Kakor jelen hlepi za vodnimi potoki, tako moja duša hrepeni po tebi oh Bog.
2 I thirst for God, for my living God. When shall I enter in, and see the face of God?
Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Bogom?
3 My tears have been my food by day and by night; for they say to me all the day long, “Where is your God?”
Moje solze so mi bile hrana dan in noč, medtem ko mi nenehno pravijo: »Kje je tvoj Bog?«
4 My heart floods with sorrow, as I call to mind: how I used to pass on with the throng, at their head, to the house of God, with glad shouts and giving of thanks, in the throng who kept festival.
Ko se spominjam teh besed, v sebi izlivam svojo dušo, kajti odšel sem z množico, z njimi sem šel k Božji hiši, z glasom radosti in hvale, z množico, ki je praznovala sveti dan.
5 Why am I downcast? Why this moaning within me? Hope in God; for yet will I praise him, my help, my God.
Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena v meni? Upaj v Boga, kajti še ga bom hvalil zaradi pomoči njegovega obličja.
6 I am sunk in my misery; I will therefore call you to mind from the land of Jordan and Hermon, the mountain Mizar.
Oh moj Bog, moja duša je v meni potrta, zatorej se te spominjam iz jordanske in hermonske dežele, s hriba Micár.
7 Flood is calling to flood at the noise of your cataracts; all your waves and your breakers have passed over me.
Brezno kliče breznu ob zvoku tvojih vodnih tornadov. Vsi tvoji valovi in tvoji veliki valovi so šli čezme.
8 In the day I cry to the Lord to summon his kindness; and the song that I sing in the night is a prayer to the living God.
Vendar bo Gospod podnevi zapovedal svoji ljubeči skrbnosti in ponoči bo njegova pesem z menoj in moja molitev k Bogu mojega življenja.
9 I say to God my rock, “Why have you forgotten me? Why must I walk so sadly, so hard pressed by the foe?”
Rekel bom Bogu, svoji skali: »Zakaj si me pozabil? Zakaj hodim in žalujem zaradi sovražnikovega zatiranja?«
10 It pierces me to the heart to hear the enemy’s taunts, as all the day long they say to me, “Where is your God?”
Kakor z mečem v moje kosti me grajajo moji sovražniki, medtem ko mi vsak dan pravijo: »Kje je tvoj Bog?«
11 Why am I downcast? Why this moaning within me? Hope in God; for yet will I praise him, my help, my God.
Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena znotraj mene? Upaj v Boga, kajti še bom hvalil njega, ki je zdravje mojega obličja in moj Bog.