< Psalms 88 >
1 A song. A Psalm of the sons of Korah. For the choirmaster. According to Mahalath Leannoth. A Maskil of Heman the Ezrahite. O LORD, the God of my salvation, day and night I cry out before You.
Pesem in psalm med sinovi Koretovimi, načelniku godbe, da se poje na piščali, ukovit Emana Ezrajičana. O Gospod, Bog blaginje moje, podnevi kličem in ponoči v pričo tebe.
2 May my prayer come before You; incline Your ear to my cry.
Pred obličje tvoje pridi molitev moja, nagni uho svoje mojemu vpitju.
3 For my soul is full of troubles, and my life draws near to Sheol. (Sheol )
Ker nasitena je z nadlogami duša moja, in življenje moje se bliža grobu. (Sheol )
4 I am counted among those descending to the Pit. I am like a man without strength.
Prištevam se njim, ki gredó v grob; podoben sem možu, katerega zapušča krepost.
5 I am forsaken among the dead, like the slain who lie in the grave, whom You remember no more, who are cut off from Your care.
Prištevam se mrtvim, odločen; kakor prebodeni ležeči v grobu, katerih se ne spominjaš več, kateri so uničeni s tvojo roko.
6 You have laid me in the lowest Pit, in the darkest of the depths.
Pokladaš me v grob, izmed vseh najglobočji, v najtamnejših, v krajih globokih.
7 Your wrath weighs heavily upon me; all Your waves have submerged me.
Nad menoj leži jeza tvoja, dà, z vsemi valovi svojimi, ki me napadajo, pobijaš me presilno.
8 You have removed my friends from me; You have made me repulsive to them; I am confined and cannot escape.
V stran od mene odvračaš znance moje, daješ me njim v najhujšo gnjusobo; tako zajetega, da pobegniti ne morem.
9 My eyes grow dim with grief. I call to You daily, O LORD; I spread out my hands to You.
Oko moje žaluje od bridkosti; kličem te, Gospod, ves dan; k tebi razpenjam roke svoje.
10 Do You work wonders for the dead? Do departed spirits rise up to praise You?
Bodeš-li mrtvim delal dejanje čudovito? ali bodejo mrtvi vstali, da bi te slavili mogočno?
11 Can Your loving devotion be proclaimed in the grave, Your faithfulness in Abaddon?
Ali bi naj se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v pogubi?
12 Will Your wonders be known in the darkness, or Your righteousness in the land of oblivion?
Ali naj bi se v temini spoznalo čudovito dejanje tvoje, in pravica tvoja v pozabljivosti deželi?
13 But to You, O LORD, I cry for help; in the morning my prayer comes before You.
In vendar jaz vpijem, Gospod, k tebi, in vsako jutro te prehiteva molitev moja.
14 Why, O LORD, do You reject me? Why do You hide Your face from me?
Zakaj me zametaš, o Gospod; skrivaš mi obličje svoje?
15 From my youth I was afflicted and near death. I have borne Your terrors; I am in despair.
Ubožen sem in umrjoč od potresa, strahove tvoje prenašam in sem zbegan,
16 Your wrath has swept over me; Your terrors have destroyed me.
Jeze tvoje gredó čez mé, plašenje tvoje me uničuje.
17 All day long they engulf me like water; they enclose me on every side.
Obdajajo me kakor vode ves dan; obsezajo me vkup.
18 You have removed my beloved and my friend; darkness is my closest companion.
Od mene v stran odvračaš prijatelja in tovariša; znancem svojim sem v tamnem kraji.