< Psalmen 135 >
1 Halleluja! Looft Jahweh’s Naam, Looft Hem, dienaars van Jahweh:
Hvalite Gospoda. Hvalite Gospodovo ime, hvalite ga, oh vi Gospodovi služabniki.
2 Gij, die in het huis van Jahweh staat, In de voorhoven van het huis van onzen God!
Vi, ki stojite v hiši Gospodovi, na dvorih hiše našega Boga,
3 Looft Jahweh: want Jahweh is goed, Verheerlijkt zijn Naam: want die is zo lieflijk;
hvalite Gospoda, kajti Gospod je dober; prepevajte hvalnice njegovemu imenu, kajti to je prijetno.
4 Want Jahweh heeft Zich Jakob verkoren, En Israël tot zijn bezit!
Kajti Gospod si je izbral Jakoba in Izraela za svoj izvoljeni zaklad.
5 Ja, ik weet het: Jahweh is groot, Onze Heer boven alle goden verheven;
Kajti jaz vem, da je Gospod velik in da je naš Gospod nad vsemi bogovi.
6 Jahweh doet wat Hij wil In hemel en aarde, in zeeën en diepten.
Karkoli je Gospodu ugajalo, to je storil v nebesih, na zemlji, v morjih in vseh globokih krajih.
7 Hij laat de wolken verrijzen Aan de kimmen der aarde; Smeedt de bliksem tot regen, Haalt de wind uit zijn schuren.
Meglicam povzroča, da se dvigujejo od koncev zemlje, bliske dela za dež, veter prinaša iz svojih zakladnic.
8 Hij was het, die Egypte’s eerstgeborenen sloeg, Van mensen en vee;
Ki je udaril egiptovske prvorojence, tako od človeka kakor [od] živali.
9 Die tekenen en wonderen deed in uw midden, Egypte, Tegen Farao en al die hem dienden;
Ki je poslal simbole in čudeže v tvojo sredo, oh Egipt, na faraona in na vse njegove služabnike.
10 Die talrijke volken versloeg, En machtige koningen doodde:
Ki je udaril velike narode in usmrtil mogočne kralje,
11 Sichon, den vorst der Amorieten, En Og, den koning van Basjan. Hij was het, die alle vorsten vernielde En alle koninkrijken van Kanaän;
amoréjskega kralja Sihóna, bašánskega kralja Oga in vsa kánaanska kraljestva
12 En die hun land ten erfdeel gaf, Tot bezit aan Israël, zijn volk.
in njihovo deželo dal za dediščino, dediščino Izraelu, svojemu ljudstvu.
13 Uw Naam duurt eeuwig, o Jahweh, Uw roem, o Jahweh, van geslacht tot geslacht;
Tvoje ime, oh Gospod, traja večno in tvoj spomin, oh Gospod, skozi vse rodove.
14 Want Jahweh schaft recht aan zijn volk, En ontfermt Zich over zijn dienaars.
Kajti Gospod bo sodil svoje ljudstvo in se bo pokesal glede svojih služabnikov.
15 Maar de goden der volken zijn zilver en goud, Door mensenhanden gemaakt:
Maliki poganov so srebro in zlato, delo človeških rok.
16 Ze hebben een mond, maar kunnen niet spreken; Ogen, maar kunnen niet zien;
Imajo usta, toda ne govorijo, imajo oči, toda ne vidijo,
17 Oren, maar kunnen niet horen; Ze hebben geen adem in hun mond.
imajo ušesa, toda ne slišijo niti v njihovih ustih ni kakršnegakoli diha.
18 Aan hen worden gelijk, die ze maken, En allen, die er op hopen!
Tisti, ki so jih naredili, so jim podobni; tako je vsak, kdor zaupa vanje.
19 Huis van Israël, zegent dan Jahweh; Huis van Aäron, zegent dan Jahweh;
Blagoslavljajte Gospoda, oh hiša Izraelova. Blagoslavljajte Gospoda, oh hiša Aronova,
20 Huis van Levi, zegent dan Jahweh; Die Jahweh vrezen, zegent dan Jahweh;
blagoslavljajte Gospoda, oh hiša Lévijeva. Vi, ki se bojite Gospoda, blagoslavljajte Gospoda.
21 Gezegend zij Jahweh uit Sion, Hij, die in Jerusalem woont!
Blagoslovljen bodi Gospod s Siona, ki prebiva v Jeruzalemu. Hvalite Gospoda.