< Psalmen 132 >
1 Een bedevaartslied. Blijf David gedenken, o Jahweh, En alle moeite, die hij zich troostte,
Gospod, spomni se Davida in vseh njegovih stisk,
2 Omdat hij Jahweh had gezworen, Jakobs Sterke had beloofd:
kako je prisegel Gospodu in se zaobljubil mogočnemu Jakobovemu Bogu:
3 Ik zal mijn woontent niet ingaan, Mijn legerstede niet beklimmen,
»Zagotovo ne bom prišel v šotorsko svetišče svoje hiše niti šel gor v svojo posteljo,
4 Mijn ogen geen slaap gunnen, Mijn wimpers geen sluimer:
svojim očem ne bom dal spanja ali dremanja svojim vekam,
5 Voordat ik een plaats heb gevonden voor Jahweh, Voor Jakobs Sterke een woning!
dokler ne najdem kraja za Gospoda, prebivališča za mogočnega Jakobovega Boga.«
6 Zie, wij hoorden, dat zij in Efráta was, Wij vonden haar weer in de velden van Jáar;
Glej, slišali smo o tem v Efráti, našli smo to na gozdnih poljih.
7 Laat ons naar zijn Woning gaan, En ons voor zijn voetbank werpen!
Šli bomo v njegova šotorska svetišča, oboževali bomo ob njegovi pručki.
8 Jahweh, trek op naar uw rustplaats, Gij zelf en de ark uwer glorie!
Vstani, oh Gospod, v svoj počitek, ti in skrinja tvoje moči.
9 Mogen uw priesters met gerechtigheid worden bekleed, En uw vromen een jubellied zingen!
Naj bodo tvoji duhovniki oblečeni s pravičnostjo in tvoji sveti naj vzklikajo od veselja.
10 Om wille van David, uw dienaar, Wijs het gebed van uw gezalfde niet af!
Zaradi svojega služabnika Davida ne obrni obličja proč od svojega maziljenca.
11 En Jahweh heeft aan David gezworen, Een trouwe Belofte, waarvan Hij niet afwijkt: Van de vrucht van uw schoot Zet Ik er een op uw troon!
Gospod je Davidu prisegel z resnico; ne bo se odvrnil od nje: »Od sadu tvojega telesa bom postavil na tvoj prestol.
12 En zo uw zonen mijn verbond onderhouden, En de vermaningen, die Ik hun gaf, Dan zullen ook hùn zonen voor eeuwig Op uw troon blijven zitten!
Če se bodo tvoji otroci držali moje zaveze in mojega pričevanja, ki jih ga bom jaz učil, bodo tudi njihovi otroci sedeli na tvojem prestolu na vékomaj.«
13 Want Jahweh heeft Sion verkoren, En Zich tot woning begeerd!
Kajti Gospod je izbral Sion; zaželel si ga je za svoje prebivališče.
14 "Hij is mijn rustplaats voor eeuwig; Hier wil Ik wonen, want hèm heb Ik verkoren!
»To je moj počitek na veke; tu bom prebival, ker sem si ga zaželel.
15 Zijn mondkost zal Ik ruimschoots zegenen, Zijn armen verzadigen met brood;
Obilno bom blagoslavljal njegovo preskrbo, njegove uboge bom nasičeval s kruhom.
16 Zijn priesters zal Ik met heil bekleden. Zijn vromen zullen een jubellied zingen!
Prav tako bom njegove duhovnike oblekel z rešitvijo duš in njegovi sveti bodo glasno vzklikali od veselja.
17 Hier zal Ik David een Hoorn doen ontspruiten, Een lamp ontsteken voor mijn Gezalfde;
Tam bom storil Davidovemu rogu, da vzbrsti; odredil sem svetilko za svojega maziljenca.
18 Zijn vijanden zal Ik met schande bedekken, Mijn kroon zal schitteren op zijn hoofd!"
Njegove sovražnike bom oblekel s sramoto, toda na njem samem bo cvetela njegova krona.«