Zaburi 78
1 Maskil mar Asaf. Chiknauru itu, yaye un joga, winjuru weche mawuok e dhoga.
Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
2 Abiro yawo dhoga mondo awuo gi ngeche, ee, abiro hulo gik mopondo ma wuoyo kuom gik mane otimore chon gi lala.
Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
3 Gik ma wasewinjo kendo ma wangʼeyo, mane wuonewa onyisowa.
ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
4 Ok wabi pandogi ne nyithindgi; to wabiro hulogi ne tiengʼ mabiro timbe mipako mag Jehova Nyasaye, gi tekone kod gik miwuoro mosetimo.
Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
5 Ne ogolo chike ne joka Jakobo kendo noguro chik e piny Israel, chike mane omiyo kwerewa mondo opuonj nyithindgi,
Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
6 mondo tiengʼ mabiro ongʼegi, koda ka nyithindo mapok onywol, kendo gin bende ginyis nyithindgi.
da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
7 Eka mondo mi giket genogi kuom Nyasaye kendo kik wigi wil gi gik mosetimo, to mondo girit chikene.
da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
8 Ne ok ginyal chalo gi kweregi; mane tiengʼ ma tokgi tek kendo ma jongʼanyo, ma chunjegi ne ok ochiwore ne Nyasaye kendo ne ok luwe gi adiera.
in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
9 Kata ka jo-Efraim nomanore gi gige lweny, to negiringo lweny.
Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
10 Ne ok girito singruok mar Nyasaye kendo ne gidagi dak ka giluwo chik Nyasaye.
Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
11 Wigi nowil gi gik mane osetimo, ranyisi mane osenyisogi.
in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
12 Ne otimo honni ka wuonegi neno e gwengʼ mar Zoan, e piny Misri.
Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
13 Ne omiyo nam opogore diere ariyo mi nomiyo gikadho kendo nomiyo pi ochungʼ molingʼ thi ka ohinga.
Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
14 Ne otayogi kod bor polo godiechiengʼ kendo giler moa e mach otieno duto.
Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
15 Ne otucho lwanda e thim kendo nomiyogi pi mogundho ka nembe;
Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
16 bende nomiyo aore obubni kawuok e lwanda kama obarore mi pi nomol piny mana ka aora.
Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
17 To eka pod negidhi mana nyime ka gitimo richo e nyime ka gingʼanyo e thim ne Nyasaye Man Malo Moloyo.
V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
18 Ne gitemo Nyasaye ka gingʼeyo, kuom kete mondo omigi chiemo mane gigombo.
V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
19 Ne giwuoyo marach kuom Nyasaye kagiwacho ni, “Nyasaye bende nyalo chano mesa e nyimwa e thim ka?
Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
20 Kane ogoyo lwanda to pi nothinyore oko kendo aore nochako mol mogundho. To chiemo bende domiwa adier? Ringʼo bende onyalo kelo mi opog ne joge adier?”
Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
21 Kane Jehova Nyasaye owinjo gi ite, iye nowangʼ ahinya, mi mach mare notuk kuom joka Jakobo, kendo mirimbe mager nobiro kuom jo-Israel,
Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
22 nimar ne ok giyie kuom Nyasaye kata geno kuom resruok mare.
ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
23 To eka pod nogolo chik ne kor polo malo kendo noyawo dhoudi mag polo;
čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
24 ne oolo mana piny ka koth mondo ji ocham, adier, nomiyogi chiemb polo.
in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
25 Ji nochamo makati mar malaike, kendo nooronegi kit chiemo duto mane ginyalo chamo.
Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
26 Ne ogonyo yamb ugwe moa e polo, kendo nogolo yamb milambo gi tekone.
Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
27 Nolwaro ringʼo piny kuomgi ka buru, adier, winy mafuyo nolwar kuomgi ka kwoyo manie dho nam.
Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
28 Nomiyo winyogo olwar piny nyaka ei kambi mine gilworo hembegi duto koni gi koni.
Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
29 Negichiemo mi chiemo otamogi tieko, nimar nomiyogi gima ne chunygi gombo.
Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
30 To kane pok gitieko chiembgi mar gombono, chutho, ka chiemo ne pod opongʼo dhogi,
niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
31 mirima mager mar Nyasaye nogore kuomgi, mi nomiyo jogi maroteke otho, kendo nopielo yawuot Israel ma pod tindo piny.
je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
32 To kata obedo ni magi duto nosetimore, pod negidhi mana nyime gitimo richo; pod ne ok giyie kuome, kata obedo ni ne osetimo ranyisi mathoth e diergi.
Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
33 Omiyo nomiyo ngimagi orumo kaonge ber kendo higni mag-gi nopongʼ gi masiche mabwogo ji.
Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
34 E kinde moro amora mane Nyasaye okumogie, to ne gimanye mine gilokore ka gidware gi siso.
Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
35 Negiparo ni Nyasaye ema ne en lwanda margi, kendo ni Nyasaye Man Malo Moloyo ema ne en Jawargi.
Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
36 To kata kamano ne gichare achara gi dhogi, ka giwuonde gi lewgi.
Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
37 Nimar chunygi ne ok omoko kuome, kendo ne ok gilu singruokne kuom adier.
Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
38 To en, kaka en ngʼama kecho ji, noweyonegi kethogi, kendo ne ok otiekogi. Kinde ka kinde nogengʼo mirimbe kendo ne ok otoyo mirimbe duto kuomgi.
Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
39 Noparo kaka ne gin mana dhano adhana machalo yamo makalo kendo ok chak duogi.
Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
40 Mano kaka ne gingʼanyone e thim nyadi mangʼeny kendo negimiye chuny lit e piny motwo!
Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
41 Ne gitemo Nyasaye kinde mangʼeny, kendo negimiyo Jal Maler mar Israel osin.
Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
42 Ne ok giparo tekone, kendo ne ok giparo odiechiengʼ mane owarogi e lwet jasigu,
Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
43 odiechiengʼ mane onyiso e lela honni mage e piny Misri kane otimo ranyisino e gwengʼ mar Zoan.
Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
44 Noloko aoregi remo mi koro ne ok ginyal modho pi moa e aoregi.
in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
45 Ne ooro bonyo mag lwangʼni mane omwonyogi, gi ogwende mane oketho pinygi.
Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
46 Ne ochiwo chambgi ne ongogo, chambgi mosechiek ne bonyo.
Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
47 Ne oketho olembegi mag mzabibu gi pe, kod yiendegi mag ngʼowu gi yamo mangʼich.
Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
48 Ne ochiwo jambgi ne pe, kendo nomiyo dhogegi polo ogoyo.
Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
49 Ne oolo kuomgi mirimbe maliet, kokecho kendo iye owangʼ kendo oger; oganda malaike ma jonek.
S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
50 Ne olosone mirimbe yo maluwo, kendo ne ok okechogi e tho, to ne ojwangʼogi, mondo tho otiekgi.
Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
51 Ne onego kach jo-Misri duto, mana olemo mokwongo chiek mag dhano e hembe mag Ham.
in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
52 To joge to nogolo oko mana ka kweth, kendo notelonegi ka rombe koyoro kodgi thim.
Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
53 Ne otayogi maber omiyo ne gionge gi luoro, to wasikgi to ne nam omwonyo.
Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
54 Kamano e kaka ne okelogi nyaka e tongʼ mar pinje maler, nyaka ne gitundo e piny motimo gode, ma lwete ma korachwich nosekawo.
Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
55 Ne oriembo ogendini e nyimgi kendo nomiyogi lopgi kaka girkeni margi, mi nomiyo dhout Israel odak e miechgi giwegi.
Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
56 To kata kamano ne gitemo Nyasaye, mine gingʼanyone Nyasaye Man Malo Moloyo; ka gidagi rito chikene.
Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
57 Mana kaka wuonegi ne ok giwinje kendo ne ok gin jo-adiera kendo ne gichalo atungʼ mobam ma ok nyal gen.
temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
58 Ne giwangʼo iye gi kuondegi motingʼore malo, kendo ne gichiewo nyiego mare gi nyisechegi mane giloso.
Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
59 Kane Nyasaye owinjogi, iye nowangʼ ahinya, kendo nokwedo jo-Israel chuth.
Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
60 Ne ojwangʼo Hemb Romo mane ni Shilo, mane en hema mane oguro owuon e dier ji.
tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
61 Nooro Sandug Muma e twech, mi duongʼne maler nodhi e lwet wasigu.
in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
62 Nochiwo joge ne ligangla, kendo nokecho ahinya gi girkeni mare.
Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
63 Mach notieko yawuotgi matindo, kendo nyigi ne ok owernegi wende kisera;
Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
64 jodologi ne onegi, kendo mondegi ne ywak otamo.
Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
65 Eka Ruoth Nyasaye nochiew ka gima oa e nindo, mana kaka ngʼato chiewo, bangʼ madho divai mangʼeny.
Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
66 Ne oriembo wasike gi goch, kendo nomiyo giyudo wichkuot mosiko.
Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
67 Ne odagi hembe mag Josef, bende ne ok oyiero dhood joka Efraim,
Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
68 to dhood joka Juda ema ne oyiero, ee, noyiero mana Got Sayun, mane ohero.
temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
69 Ne ogero kare maler mar lemo, ka gode maboyo, kendo mana ka piny mane oguro nyaka chiengʼ.
Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
70 Ne oyiero Daudi jatichne, kendo nogole e abich rombe;
Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
71 nogole e tij rito rombe mokele mondo okwa joge ma nyikwa Jakobo, mondo okwa Israel girkeni mare.
Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
72 Kuom mano Daudi nokwayogi gi chuny makare kendo notelonegi, gi lwedo mongʼith.
Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
