Kwan 31
1 Jehova Nyasaye nowacho ne Musa niya,
Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:
2 “In kaachiel gi jo-Israel dhi uked gi jo-Midian, eka bangʼe ibiro tho miluw bangʼ kwereni.”
»Maščuj se Midjáncem za Izraelove otroke, potem boš pridružen svojemu ljudstvu.«
3 Omiyo Musa nowacho ne jo-Israel niya, “Yieruru jou moko mondo odhi oked gi jo-Midian kendo gitiek mirimb Jehova Nyasaye kuomgi.
Mojzes je spregovoril ljudstvu, rekoč: »Oborožite nekatere izmed sebe za vojno in naj gredo zoper Midjánce in se maščujejo nad Midjánom za Gospoda.
4 Goluru ji alufu achiel achiel moa e dhoot ka dhoot mar Israel.”
Po tisoč iz vsakega rodu, po vseh Izraelovih rodovih, boste poslali v vojno.«
5 Omiyo ji alufu apar gariyo noikore ne lweny, kowuok e dhout Israel duto ka gigolo ji alufu achiel achiel.
Tako so bili izročeni iz tisočerih Izraelovih, po tisoč iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih za vojno.
6 Musa noorogi e lweny ji alufu achiel e dhoot ka dhoot, ka gin gi Finehas wuod Eliazar, ma jadolo, mane otingʼo gik moa ei kama ler mar lemo kod turumbete michiwogo ranyisi.
Mojzes jih je poslal v vojno, tisoč iz vsakega rodu, njih in Pinhása, sina duhovnika Eleazarja, v vojno s svetimi pripravami in trobentami, da trobijo v njegovi roki.
7 Negikedo gi Midian, mana kaka Jehova Nyasaye nochiko Musa, kendo neginego chwo duto.
Bojevali so se zoper Midjánce, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in vse moške usmrtili.
8 Moko kuom joma nonegi ne gin Evi, Rekem, Zur, Hur kod Reba mane gin ruodhi abich mag Midian. Bende neginego Balaam wuod Beor gi ligangla.
Usmrtili so midjánske kralje, poleg drugih izmed tistih, ki so bili umorjeni, namreč Evíja, Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Beórjevega sina Bileáma so umorili z mečem.
9 Jo-Israel nomako mond jo-Midian kod nyithindo kendo ne giyako kweth mag jamni, dhok, kod gik moko duto mag jo-Midian.
Izraelovi otroci so zajeli vse midjánske ženske in njihove malčke kot ujetnike in vzeli plen iz vseh njihovih mest in vse njihove trope in vse njihove dobrine.
10 Ne giwangʼo miech jo-Midian mane gidakie, kaachiel gi kuondegi mag bworo.
Z ognjem so požgali vsa njihova mesta, v katerih so prebivali, in vse njihove lepe gradove.
11 Negikawo gik moko duto ma oyaki kod mane ope, kaachiel gi ji kod jamni,
Vzeli so vse blago in ves plen, tako od ljudi kakor od živali.
12 kendo negikelo joma ne omaki, gik mane ope kod mane oyaki ne Musa gi Eliazar ma jadolo kod oganda jo-Israel e kargi mar bworo mantiere e pewe Moab, man but Jordan loka mar Jeriko.
Ujetnike, plen in ukradeno blago so privedli k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in k skupnosti Izraelovih otrok, k taboru na moábskih ravninah, ki so pri Jordanu, blizu Jerihe.
13 Musa gi Eliazar jadolo kod jotend oganda duto nodhi mondo orom kodgi e oko mar kambi.
Mojzes, duhovnik Eleazar in vsi princi skupnosti so odšli naprej, da jih srečajo zunaj tabora.
14 Musa nokecho gi jotend lweny duto; mago mane otelo ne migawo mar lweny mar alufe alufe kod mag miche miche mane odwogo koa e lweny.
Mojzes je bil ogorčen nad častniki vojske, nad tisočniki in stotniki, ki so prišli iz bitke.
15 Nopenjogi niya, “Angʼo momiyo useyiene mon mondo obed mangima?”
Mojzes jim je rekel: »Ali ste vse ženske rešili žive?
16 Gin e joma noluwo puonj Balaam kendo gin ema negimiyo oganda mar jo-Israel oweyo Jehova Nyasaye kuom gima notimore Peor, mane omiyo masira onego jo-Jehova Nyasaye.
Glejte, te so po Bileámovem nasvetu Izraelovim otrokom storile, da so v zadevi Peórja zagrešili prekršek zoper Gospoda in tam je bila kuga med Gospodovo skupnostjo.
17 Omiyo neguru yawuowi duto. Kendo uneg dhako moro amora moseriwore gi dichwo,
Zdaj torej ubijte vsakega fanta izmed malčkov in ubijte vsako žensko, ki je spoznala moškega z ležanjem z njim.
18 to uwe nyiri duto mapok ongʼeyo chwo.
Toda vse deklice, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim, zase obdržite žive.
19 “Un duto ma usenego ngʼato angʼata kata mulo ngʼato angʼata motho nyaka ubed oko mar kambi kuom ndalo abiriyo. To e odiechiengʼ mar adek kod mar abiriyo nyaka upwodhru uwegi kendo upwodh jogo mumako.
Zunaj tabora ostanite sedem dni. Kdorkoli je ubil katerokoli osebo in kdorkoli se je dotaknil kateregakoli umorjenega, na tretji in na sedmi dan očistite oboje, sebe in svoje ujetnice.
20 Pwodhuru lewni duto kaachiel gi gimoro amora molos gi pien, molos gi yie diel kata mago molos gi bao.”
Očistite vso svojo obleko in vse, kar je narejeno iz kož in vse delo iz kozje dlake in vse stvari, narejene iz lesa.«
21 Eka Eliazar jadolo nowacho ne jolweny mane odhi e lweny niya, “Chik mane Jehova Nyasaye omiyo Musa ema:
Duhovnik Eleazar je rekel bojevnikom, ki so odšli v bitko: »To je odredba postave, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu:
22 Gik machalo gi dhahabu, fedha, mula, nyinyo, chuma
samo zlato, srebro, bron, železo, kositer in svinec,
23 kod gimoro amora ma mach ok nyal wangʼo noleny e mach, eka enopwodhgi mi gibed maler. To bende nyaka luokgi gi pi mondo gibed maler. Omiyo gimoro amora ma mach ok nyal lenyo nyaka luok gi pigno.
vsako stvar, ki lahko prenese ogenj, jo boste pripravili iti skozi ogenj in ta bo čista. Kljub temu bo ta očiščena z vodo oddvojitve. Vse, kar pa ne prenese ognja, boste vlekli skozi vodo.
24 Kochopo odiechiengʼ mar abiriyo to ulwok lepu kendo ubiro bedo maler. Bangʼe unyalo biro e kambi.”
Na sedmi dan boste oprali svoja oblačila in boste čisti in potem se boste vrnili v tabor.«
25 Jehova Nyasaye nowacho ne Musa niya,
Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:
26 “In gi Eliazar jadolo kod jotend anywola mag oganda nyaka kwan ji duto kod jamni mane ope.
»Ti, duhovnik Eleazar in vodje očetov skupnosti popišite plen, ki je bil zajet, oboje, od ljudi in od živali.
27 Nyaka upogi gik mane ope maromre ne joma nodhi e lweny kod joma nodongʼ.
Plen razdêli na dva dela: med tiste, ki so se vojskovali z njimi, ki so šli ven na bitko in med vso skupnost.
28 Kuom mago mopogne jolweny mano kedo, goluru ni Jehova Nyasaye achiel kuom mia abich bed ni gin ji, dhok, punde, rombe kata diek.
Dajatev davka Gospodu od bojevnikov, ki so šli v bitko: ena duša od petstotih, tako od oseb, kakor od goveda, od oslov in od ovc,
29 Kawuru nus mar pokni kendo umi Eliazar jadolo kaka chiwo ne Jehova Nyasaye.
to vzemi od njihove polovice in daj duhovniku Eleazarju za Gospodovo vzdigovalno daritev.
30 Kuom nus mar pok jo-Israel kawuru achiel kuom piero abich, bed ni gin ji, dhok, punde, rombe, diek kata jamni mamoko. Chiwgi ne jo-Lawi ma tijgi en rito hekalu mar Jehova Nyasaye.”
Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, boš vzel en delež od petdeset, od oseb, od goveda, od oslov in od tropov, od vseh vrst živali in jih daj Lévijevcem, ki skrbijo za Gospodovo šotorsko svetišče.«
31 Omiyo Musa kod Eliazar jadolo notimo kaka Jehova Nyasaye nochiko Musa.
Mojzes in duhovnik Eleazar sta storila, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.
32 Kuom gik mane ope, jolweny nokawo rombe alufu mia auchiel gi piero abiriyo gabich,
Plena, ki je ostal od plena, ki so ga bojevniki zajeli, je bilo šeststo petinsedemdeset tisoč ovac,
33 dhok alufu piero abiriyo gariyo,
dvainsedemdeset tisoč govedi,
34 punde alufu piero auchiel gachiel,
enainšestdeset tisoč oslov,
35 kod nyiri alufu piero adek gariyo mane pok ongʼeyo chwo.
dvaintrideset tisoč žensk, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim.
36 Nus mar gik mane ope mane omi joma ne odhi kedo e lweny ne gin: rombe alufu mia adek gi piero adek gabiriyo gi mia abich,
Polovica, ki je bila delež tistih, ki so odšli na vojno, je bila po številu tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac
37 pok mar Jehova Nyasaye ne gin rombe mia auchiel gi piero abiriyo gabich;
in Gospodov davek od ovac je bil šeststo petinsedemdeset.
38 kuom dhok alufu piero adek gauchiel, pok mar Jehova Nyasaye ne gin dhok piero abiriyo gariyo;
Goveda je bilo šestintrideset tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvainsedemdeset.
39 kuom punde alufu piero adek gi mia abich, pok mar Jehova Nyasaye ne gin punde piero auchiel gachiel;
Oslov je bilo trideset tisoč petsto. Od tega je bil Gospodov davek enainšestdeset.
40 kuom ji alufu apar gauchiel, pok mar Jehova Nyasaye ne gin ji piero adek gariyo.
Oseb je bilo šestnajst tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvaintrideset oseb.
41 Musa nomiyo Eliazar jadolo ma kor Jehova Nyasaye, kaka Jehova Nyasaye nochiko Musa.
Mojzes je dal davek, ki je bil Gospodova vzdigovalna daritev, duhovniku Eleazarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.
42 Nus mar pok mar jo-Israel mane Musa ogolo kuom joma nodhi e lweny ne chalo kama:
Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, ki jo je Mojzes oddvojil od tistih, ki so se bojevali
43 nus mar pok mar oganda ne gin rombe alufu mia adek gi piero adek gabiriyo gi mia abich,
(torej polovice, ki je pripadala skupnosti, je bilo tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac,
44 dhok alufu piero adek gauchiel,
šestintrideset tisoč govedi,
45 punde alufu piero adek gi mia abich,
trideset tisoč petsto oslov,
46 kod ji alufu apar gauchiel.
in šestnajst tisoč oseb),
47 Kuom nus pok mar jo-Israel, Musa noyiero achiel kuom piero abich mar ji kod jamni, mana kaka Jehova Nyasaye nochike, mi nomiyogi jo-Lawi, ma tijgi ne en rito hekalu mar Jehova Nyasaye.
celo od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, je Mojzes vzel en delež od petdesetih, tako od ljudi kakor od živali in jih dal Lévijevcem, ki so skrbeli za Gospodovo šotorsko svetišče, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.
48 Eka jotelo mane orito migepe mag jolweny, jotelo mag alufe alufe kod jotelo mag miche miche, nodhi ir Musa
Častniki, ki so bili nad tisočnijami vojske, poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, so se približali Mojzesu
49 mi owachone niya, “Jotichni osekwano kar romb jolweny man e lwetwa, kendo onge kata achiel kuomgi molal.
in Mojzesu rekli: »Tvoji služabniki so prešteli bojevnike, ki so pod nami in ne manjka nihče izmed nas.
50 Omiyo wasekelo mich ne Jehova Nyasaye kuom gik molos gi dhahabu mane wayako kaka; thiwni, manyonge, tere, stadi kod tigo mondo omi wapwodhrego e richo e nyim Jehova Nyasaye.”
Mi smo torej prinesli dar za Gospoda, kar je vsak mož dobil dragocenosti iz zlata, verižice, zapestnice, prstane, uhane in ogrlice, da za naše duše opravijo spravo pred Gospodom.«
51 Musa kod Eliazar jadolo noyie okawo dhahabugo irgi, ma gin gik mothedhi maber.
Mojzes in duhovnik Eleazar sta od njih vzela zlato, torej vse izdelane dragocenosti.
52 Dhahabu duto mane oa ir jotend lweny mag alufe alufe kod mago mag miche miche mane Musa kod Eliazar jadolo ochiwo kaka mich ne Jehova Nyasaye pekgi ne romo kilo mia ariyo.
Vsega zlata daritve, ki so jo Gospodu darovali poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, je bilo šestnajst tisoč sedemsto petdeset šeklov.
53 Jalweny ka jalweny noyako mana gima orome.
( Kajti bojevniki so vzeli plen, vsak mož zase.)
54 Musa kod Eliazar jadolo nokawo dhahabu koa kuom jotend jolweny mag alufe alufe kod mago mag miche miche mi negiterogi e Hemb Romo kaka rapar mar jo-Israel e nyim Jehova Nyasaye.
Mojzes in duhovnik Eleazar sta vzela zlato od poveljnikov nad tisočimi in poveljnikov nad stotimi in ga prinesla v šotorsko svetišče skupnosti za spomin Izraelovim otrokom pred Gospodom.
