Mariko 8
1 E kindego oganda maduongʼ machielo nochokore. To nikech ne gionge gi gima digicham, Yesu noluongo jopuonjrene ire mowachonegi niya,
V tistih dneh, [ko] je bila množica zelo velika in ni imela nič za jesti, je Jezus poklical k sebi svoje učence in jim rekel:
2 “Akecho jogi nikech koro gisebedo koda kae kuom ndalo adek to gionge gima digicham.
»Sočutje imam do množice, ker so z menoj sedaj že tri dni, pa nimajo ničesar za jesti,
3 Ka agonyogi gidhi thuchegi ka gidenyo kama to ginyalo podho e yo, nikech moko kuomgi oa mabor.”
in če jih pošljem proč k njihovim lastnim hišam tešče, bodo med potjo oslabeli, kajti številni izmed njih so prišli od daleč.«
4 Jopuonjrene nodwoke niya, “Ere kuma ngʼato diyudie makati manyalo pidho jogi mayiengʼ e dier thim machal kama?”
In njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod lahko človek, tukaj v divjini, te ljudi nasiti s kruhom?«
5 Yesu nopenjogi niya, “Un gi makati adi?” Negidwoke niya, “Abiriyo kende.”
In vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« In rekli so: »Sedem.«
6 Nowachone ogandago mondo obed piny e lum. Bangʼ mano nokawo makati abiriyogo, kendo kane osegoyo erokamano, nongʼingogi bangʼe omiyogi jopuonjrene mondo opog ji, mine gitimo kamano.
In zapovedal je množici, da se usede na tla, in vzel je sedem hlebov ter se zahvalil in prelomil ter dal svojim učencem, da jih postavijo prednje in oni so jih postavili pred množico.
7 To ne gin gi rech moko manok bende. Rechgi bende Yesu nogwedho momiyo jopuonjrene mondo opog ni ji.
In imeli so nekaj majhnih rib, in blagoslovil je ter velel, da jih prav tako postavijo pred njih.
8 Ji nochiemo moyiengʼ. Bangʼ chiemo jopuonjre nochoko ngʼinjo mag chiemo mane ji ochamo oweyo moromo okepe abiriyo.
Tako so jedli in bili nasičeni; in od odlomkov hrane, ki je ostala, so pobrali sedem košar.
9 Kar romb joma chwo mane ni kanyo ne dirom alufu angʼwen. To ka nosegonyogi,
In teh, ki so jedli, je bilo okoli štiri tisoč; in poslal jih je proč.
10 nodonjo e yie, kaachiel gi jopuonjrene, mi gidhi e gwengʼ mar Dalmanutha.
In s svojimi učenci je nemudoma vstopil na ladjo ter prišel v dalmanútske kraje.
11 Jo-Farisai nobiro mochako mino wach gi Yesu. Ne gikone mondo omigi ranyisi moa e polo, ka giteme.
In prišli so farizeji, ter se začeli pričkati z njim in ga skušali in od njega iskali znamenje z neba.
12 Yesu noomo chunye amingʼa bangʼe owacho niya, “Tiengʼni dwaro ranyisi mar hono nangʼo? Awachonu adier ni onge ranyisi moro amora mibiro migi.”
In v svojem duhu je globoko vzdihnil in rekel: »Zakaj ta rod išče znamenje? Resnično, povem vam: ›Temu rodu ne bo dano nobeno znamenje.‹«
13 Yesu noweyogi mi odok odonjo e yie mongʼado nam odok loka machielo.
In zapustil jih je ter vstopil na ladjo in ponovno odplul na drugo stran.
14 Jopuonjrene wigi nowil ma ok gitingʼo makati, makmana makati achiel kende ema ne gin-go e yie.
Učenci so torej pozabili vzeti kruh niti s seboj na ladji niso imeli več kakor en hleb.
15 Yesu nosiemogi kawachonegi niya, “Beduru motangʼ kendo ritreuru maber kuom thowi mar jo-Farisai gi mar Herode.”
In naročil jim je, rekoč: »Pazite, varujte se farizejskega kvasa in Herodovega kvasa.«
16 Ne giwuoyo kendgi kuom wachni kagiwacho niya, “Owuoyo kamano nikech waonge gi makati.”
In med seboj so razpravljali, rekoč: » To je zato, ker nimamo kruha.«
17 To kaka nongʼeyo gima negiwacho, Yesu nopenjogi niya, “Angʼo momiyo uwacho ni uonge gi makati? Kare pok uneno kata wach pok odonjonu? Dipo ni chunyu odinore?
Ko je Jezus to spoznal, jim reče: »Zakaj razmišljate, ker nimate kruha? Še niste zaznali niti razumeli? Ali imate svoje srce še vedno zakrknjeno?
18 Marangʼo un gi wengeu to ok unyal neno, kendo un gi it to ok unyal winjo? Donge uparo gik mane atimo?
Imate oči, pa ne vidite? Imate ušesa, pa ne slišite? In ali se ne spominjate?
19 Kane angʼingo makati abich mondo ji alufu abich ocham, ne uchoko ngʼinjo mopongʼo okepe adi?” Negidwoke niya, “Apar gariyo.”
Ko sem prelomil pet hlebov med pet tisoč, koliko košar, polnih odlomkov, ste pobrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.«
20 “To kane angʼingo makati abiriyo ne ji alufu angʼwen, nuchoko okepe adi mag ngʼinjo?” Negidwoke niya, “Abiriyo.”
»In ko sedem med štiri tisoč, koliko košar, polnih odlomkov, ste pobrali?« In rekli so: »Sedem.«
21 Eka Yesu nowachonegi niya, “Pod ok uwinjo tiend wach?”
In rekel jim je: »Kako to, da ne razumete?«
22 Negichopo Bethsaida, kendo jomoko nokelo ne Yesu muofu moro mi gikwayo mondo omule.
In pride v Betsajdo, in k njemu privedejo slepega moža in rotili so ga, da se ga dotakne.
23 Yesu nomako lwet ngʼatno mi otere oko mar dalano. Ka nosengʼulo olawo e wangʼ muofuno noketo lwete kuome, eka nopenje niya, “Bende ineno gimoro?”
In z roko je prijel slepega moža in ga odvedel iz mesta in ko je pljunil na njegove oči in svoji roki položil nanj, ga je vprašal, ali karkoli vidi.
24 Ngʼatno notingʼo wiye, mongʼicho bangʼe owacho ni Yesu niya, “Aneno ji, ka gichalo gi yiende mawuotho koni gi koni.”
In ta je pogledal gor ter rekel: »Vidim ljudi kakor drevesa, hodijo.«
25 Yesu nochako oketo lwetene e wenge ngʼatno kendo, mi wengene noyawore mi koro nonyalo neno gik moko duto maler.
Nató je svoje roke ponovno položil na njegove oči in ga pripravil, da pogleda gor, in bil je ozdravljen in razločno videl vsakega človeka.
26 Bangʼ mano Yesu nochike mondo odhi pacho, kowachone niya, “Kik iraw e dala mar Bethsaida.”
In poslal ga je proč k njegovi hiši, rekoč: »Niti ne pojdi v mesto niti tega ne povej nikomur v mestu.«
27 Bangʼe Yesu gi jopuonjrene ne jowuok modhi e gwenge mag Kaisaria Filipi. To kane gin e yo gidhi, nopenjogi niya, “Uwinjo ji wacho ni An ngʼa?”
In Jezus je odšel ven ter njegovi učenci, v mesta Cezareje Filipove. Med potjo pa je svoje učence vprašal, rekoč jim: »Kdo ljudje pravijo, da sem jaz?«
28 Negidwoke niya, “Jomoko wacho ni in Johana Ja-batiso, to jomoko wacho ni in Elija, to jomoko bende wacho ni in achiel kuom jonabi machon.”
Odgovorili so: »Janez Krstnik, « toda nekateri pravijo »Elija, « drugi pa: »Eden izmed prerokov.«
29 Yesu nomedo penjogi niya, “To un to? Uwacho ni An ngʼa?” Petro nodwoke niya, “In e Kristo.”
In reče jim: »Toda kdo vi pravite, da sem jaz?« In Peter odgovori ter mu reče: »Ti si Kristus.«
30 Bangʼ mano Yesu nosiemogi ni kik ginyis ngʼato angʼata ngʼama en.
In naročil jim je, da naj nobenemu človeku ne povedo o njem.
31 Koa kanyo Yesu nochako puonjogi ni Wuod Dhano nyaka yud sand mangʼeny kendo ibiro kwede gi jodong oganda gi jodolo madongo kod jopuonj chik, bende nyaka nonege kendo chiengʼ mar adek nochier kendo.
In začel jih je učiti, da mora Sin človekov pretrpeti mnoge stvari in biti zavrnjen od starešin in od visokih duhovnikov in pisarjev in biti ubit ter po treh dneh ponovno vstati.
32 Wechegi nowacho ayanga, mi Petro nokawe otere tenge mi okwere ni owe wuoyo kamano.
In ta govor je govoril javno. Peter pa ga je prijel in ga začel oštevati.
33 To Yesu nolokore mongʼiyo jopuonjrene, bangʼe to okwero Petro kowacho niya, “Wuog oko e nyima Satan! Iketo pachi kuom dwaro dhano, to ok kuom dwach Nyasaye.”
Toda ko se je obrnil okoli in pogledal na svoje učence, je Petra oštel, rekoč: »Spravi se za menoj, Satan, kajti ne posvečaš se stvarem, ki so Božje, temveč stvarem, ki so od ljudi.«
34 Eka Yesu noluongo oganda ire, kaachiel gi jopuonjrene mi owachonegi niya, “Ka ngʼato dwaro luwo bangʼa to nyaka okwedre kende owuon kendo otingʼ msalape eka oluwa.
In ko je k sebi poklical množico, skupaj s svojimi učenci, jim je rekel: »Kdorkoli hoče priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ in mi sledi.
35 Nimar ngʼama dwaro reso ngimane, ngimane biro lalne, to ngʼatno mowito ngimane nikech an kendo nikech Injili nores ngimane.
Kajti kdorkoli hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, toda kdorkoli bo izgubil svoje življenje zaradi mene in evangelija, ta isti ga bo rešil.
36 Ere ber ma ngʼato yudo ka piny duto obedo mare to ngimane to olalne?
Kajti kaj bo koristilo človeku, če bo pridobil ves svet, izgubil pa svojo lastno dušo?
37 Koso en angʼo ma ngʼato dichiw mondo owil gi ngimane?
Ali kaj bo dal človek v zamenjavo za svojo dušo?
38 Ka ngʼato wiye kuot koda kod wechena e kind tiengʼ mobam kendo matimo richoni, to Wuod Dhano bende wiye nokuod kode chiengʼ manoduogi gi duongʼ mar Wuoro, kaachiel gi Malaike maler.”
Kdorkoli se bo torej v tem zakonolomnem in grešnem rodu sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval tudi Sin človekov, ko pride v slavi svojega Očeta s svetimi angeli.«
