Mariko 14
1 Kane odongʼ ndalo ariyo mondo Sap Pasaka kod Sawo mar makati ma ok oketie thowi ochopi, jodolo madongo gi jopuonj chik ne manyo yo moro malingʼ-lingʼ mane ginyalo makogo Yesu mondo ginege.
Dva dni kasneje je bil praznik pashe in nekvašenega kruha. In visoki duhovniki in pisarji so si prizadevali, kako bi ga lahko s prebrisanostjo prijeli in ga usmrtili.
2 To ne giwinjore kendgi niya, “Kik watim kamano ka Sawo pod dhi nyime, nono to ji ongʼanyonwa.”
Vendar so rekli: »Ne na prazničen dan, da ne bi bilo vstaje med ljudmi.«
3 Kane oyudo Yesu ni Bethania, kochiemo e mesa e dala ngʼat moro miluongo ni Simon ja-dhoho, dhako moro nobiro gi chupa mar alabasta mopongʼ gi mo mangʼwe ngʼar kendo ma nengone tek. Notoyo ngʼut chupano mi oolo morno duto ewi Yesu.
In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, medtem ko je sedel pri obedu, je prišla ženska, ki je imela alabastrno škatlo zelo dragocenega mazila iz narde; in strla škatlo ter jo izlila na njegovo glavo.
4 Moko kuom joma ne ni kanyo nyiego nomako mi gikuotho e kindgi giwegi niya, “Morni iketho malit kayiem nangʼo?
In tam so bili nekateri, ki so imeli v sebi ogorčenje in rekli: »Čemu je bila narejena ta potrata mazila?
5 Ne inyalo loke pesa mangʼeny moloyo chudo mar ngʼato kuom higa achiel mi pesago pogi ne joma odhier.” Ne gikwero mamano gi dwol makwiny.
Kajti lahko bi bilo prodano za več kakor tristo denarjev in dano revnim.« In godrnjali so zoper njo.
6 To Yesu nodwokogi niya, “Weyeuru mos. Uchande nangʼo? Osetimona gima ber miwuoro.
Jezus pa je rekel: »Pustite jo pri miru. Zakaj jo nadlegujete? Na meni je storila dobro delo.
7 Joma odhier ubiro bedogo kinde duto, kendo unyalo konyogi sa asaya muhero. To an ok ubi siko ka un koda ndalo duto.
Kajti uboge imate vedno med seboj in kadarkoli želite, jim lahko storite dobro, toda mene nimate vedno.
8 Ne otimo monyalo. Ne oolo mo mangʼwe ngʼarno e ringra chon mondo oikago ne ikna.
Naredila je, kar je lahko; prišla je vnaprej, da moje telo mazili za pokop.
9 Awachonu adier ni kamoro amora ma noyalie Injili e kind ogendini duto mag piny, gima dhakoni otimo bende nohul, kiparego.”
Resnično, povem vam: ›Kjerkoli se bo ta evangelij oznanjal po vsem svetu, se bo tudi to, kar je ona storila, govorilo njej v spomin.‹«
10 Eka Judas Iskariot, mane en achiel kuom jopuonjrene apar gariyo, nodhi ir jodolo madongo mondo ondhog Yesu oket e lwetgi.
Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, pa je odšel k visokim duhovnikom, da bi jim ga izdal.
11 Negimor gi wachno, mi gisingore ni gibiro miye pesa. Omiyo nochako manyo kinde maber mar kete e lwetgi.
Ko so oni to slišali, so bili veseli in so mu obljubili, da mu dajo denar. In iskal je, kako bi ga lahko ob priložnosti izdal.
12 Chiengʼ mokwongo mar Sap Makati ma ok oketie Thowi, chiengʼ mane ochuno jo-Yahudi mondo oyangʼ nyarombo mar Pasaka, jopuonjre Yesu nopenje niya, “Idwaro mondo wadhi waikni kama ichame Pasaka kanye?”
In prvi dan nekvašenega kruha, ko so zaklali pashalno jagnje, so mu njegovi učenci rekli: »Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš lahko jedel pashalno jagnje?«
13 Kuom mano Yesu nooro jopuonjrene ariyo kowachonegi niya, “Dhiuru ei dala maduongʼ mondo urom gi ngʼato motingʼo dapi. Luweuru nyaka ot modhiye.
In pošlje dva izmed svojih učencev ter jima reče: »Pojdita v mesto in tam vaju bo srečal mož, ki nese lončen vrč vode. Sledita mu.
14 Uwach ne wuon ot modonjeno ni, ‘Japuonj penjo niya, ere oda mar welo monego achamie Sap Pasaka kod jopuonjrena?’
In kjerkoli bo vstopil, recita hišnemu očetu: ›Učitelj pravi: ›Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‹‹
15 Obiro nyisou ot malach molos malo, kama osechanie kombe kendo oseiki; maber, kanyo ema uiknwa.”
In pokazal vama bo veliko zgornjo sobo, opremljeno in pripravljeno; tam pripravita za nas.«
16 Jopuonjrego noa modhi Dala maduongʼ moyudo gik moko mana kaka Yesu nosewachonegi. Omiyo negiloso Sap Pasaka.
In njegova učenca sta odšla naprej ter prišla v mesto in našla, kakor jima je rekel; in pripravila sta pashalno jagnje.
17 Kane ochopo godhiambo, Yesu nochopo, ka en kod jopuonjrene apar gariyo.
In zvečer je prišel z dvanajsterimi.
18 Kane oyudo gichiemo, nowachonegi niya, “Awachonu adier ni achiel kuomu biro ndhoga, en ngʼat machiemo koda.”
In ko so se usedli ter jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: ›Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal.‹«
19 Chunygi nodoko malit, mi moro ka moro nochako wachone niya, “Dobed an koso?”
Postajali pa so žalostni in mu drug za drugim govorili: ›Ali sem jaz?‹ in drugi je rekel: ›Ali sem jaz?‹
20 To Yesu nodwokogi niya, “En achiel kuomu ji apar gariyo, ngʼat machiemo koda e tawo achiel.
Odgovoril je in jim rekel: »Eden izmed dvanajsterih je, ki z menoj pomaka v skledo.
21 Wuod Dhano biro dhi adier mana kaka nondiki kuome. To ngʼat mandhogo Wuod Dhano none malit! Dine obedo maber moloyo kane ok onywole.”
Sin človekov zares gre, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem je bil Sin človekov izdan! Dobro bi bilo za tega človeka, če se nikoli ne bi rodil.«
22 Kane oyudo gichiemo, Yesu nokawo makati, kendo bangʼ goyo erokamano, nongʼinge momiyo jopuonjrene kowacho niya, “Kawuru, ma e ringra.”
In ko so pojedli, je Jezus vzel kruh in blagoslovil in ga razlomil in jim dal ter rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.«
23 Bangʼe nokawo kikombe, mi ogoyo erokamano bangʼe omiyogi eka negimetho koa e kikombeno giduto.
In vzel je čašo in ko se je zahvalil, jim jo je dal in vsi so pili iz nje.
24 Nowachonegi niya, “Ma en remba mar singruok, ma ochwer ne ji mangʼeny.
In rekel jim je: »To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge.
25 Awachonu adier ni ok anamadh olemb mzabibu kendo nyaka chop odiechiengʼno ma anamadhee kendo manyien e pinyruoth Nyasaye.”
Resnično, povem vam: ›Nič več ne bom pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.‹«
26 Kane gisewero wend pak, ne giwuok gidhi nyaka e Got Zeituni.
In ko so odpeli hvalnico, so odšli ven na Oljsko goro.
27 Yesu nonyisogi niya, “Un duto ubiro ringo uweya, nimar ondiki niya, “‘Abiro goyo jakwath mi rombe noke.’
In Jezus jim reče: »Vsi se boste to noč pohujšali zaradi mene, kajti pisano je: ›Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.‹
28 To bangʼ ka asechier to anatelnu adhi Galili.”
Toda potem, ko bom obujen, bom pred vami šel v Galilejo.«
29 To Petro nonyiso Yesu niya, “An ok abi weyi kata ka ji duto oringo oweyi.”
Toda Peter mu je rekel: »Četudi se bodo vsi pohujšali, se vendarle jaz ne bom.«
30 Yesu nodwoko Petro niya, “Awachoni adier ni otieno ma kawuononi, kapok thuon gweno okok diriyo in iwuon wangʼ inikweda nyadidek.”
Jezus pa mu reče: »Resnično, povem ti: ›Da me boš ta dan, celó v tej noči, preden petelin dvakrat zapoje, trikrat zatajil.‹«
31 To Petro nosingore koramo niya, “Kata ka ochuno ni nyaka atho kodi, to ok abi kwedi ngangʼ.” Jopuonjre mamoko duto bende nowuoyo machalre gi Petro.
Toda on je še bolj silovito govoril: »Če naj bi umrl s teboj, te na noben način ne bom zatajil.« Prav tako so govorili tudi vsi drugi.
32 Negidhi kama iluongo ni Gethsemane. Yesu nowacho ne jopuonjrene niya, “Beduru ka e kinde ma alamo.”
In prišli so na kraj, ki je bil imenovan Getsemani. In svojim učencem reče: »Sedíte tukaj, dokler bom molil.«
33 Nokawo Petro gi Jakobo kod Johana modhigo, eka chunye nochako chandore kopongʼ gi paro mangʼeny.
In s seboj vzame Petra in Jakoba in Janeza in postajal je boleče prepaden in zelo potrt
34 Nowachone jopuonjrene niya, “Chunya opongʼ gi lit nyaka kar tho. Beduru ka mondo uriti.”
in jim reče: »Moja duša je silno žalostna do smrti. Zadržujte se tukaj in bedite.«
35 Ne ochwalore nyime matin bangʼe to ogoyo chonge piny mi olamo ni kanyalore to sa mar masirano okadhe.
In odšel je malce naprej ter padel na tla in molil, če bi bilo mogoče, da gre ta ura mimo njega.
36 Nolemo kowacho niya, “Abba, Wuora, gik moko duto nyalore kuomi. Gol kikombeni kuoma. To ok kaka adwaro to mana kaka in ema idwaro.”
In rekel je: »Aba, Oče, tebi so vse stvari mogoče. To čašo odvzemi od mene, vendar ne kar jaz hočem, temveč kar ti hočeš.«
37 Bangʼe nodok ir jopuonjrene monwangʼo ka ginindo. Nowachone Simon Petro niya, “Inindo? Rito otami kata kuom sa achiel kende?
In pride ter jih najde speče in reče Petru: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro bedeti?
38 Beduru motangʼ kendo lamuru mondo kik udonj e tem. Chuny oikore makmana ringruok ema nyap.”
Bedite in molíte, da ne bi vstopili v skušnjavo. Duh je resnično voljan, toda meso je šibko.«
39 Ne ochako owuok odhi kendo molemo kaka mokwongo.
In ponovno je odšel proč ter molil in govoril iste besede.
40 To kane odwogo, nochako oyudogi ka ginindo, nikech nindo noingogi. Ne ok gingʼeyo gima diginyise.
In ko se je vrnil, jih je ponovno našel speče (kajti njihove oči so bile težke) niti niso vedeli, kaj naj mu odgovorijo.
41 Kane odwogo irgi kendo mar adek, nowachonegi niya, “Pod unindo aninda kendo uyweyo? Oromo! Sa osechopo. Neyeuru kaka indhogo Wuod Dhano kendo kaka ikete e lwet joricho.
In pride tretjič ter jim reče: »Spite torej in vzemite si svoj počitek; dovolj je, ura je prišla; glejte, Sin človekov je izdan v roke grešnikov.
42 Chunguru wadhi! Jandhokna osechopo!”
Vstanite, pojdimo; glejte, tisti, ki me izdaja, je blizu.«
43 Kane pod owuoyo, Judas, mane en achiel kuom jopuonjrene apar gariyo nothinyore gi oganda mane omanore gi gik lwenje kaka ligangla gi arunge. Ne oorgi koa ir Jodolo madongo, jopuonj chik kod jodong oganda.
Medtem pa, ko je še govoril, takoj pride Juda, eden izmed dvanajsterih in z njim velika množica z meči in palicami od vélikih duhovnikov in pisarjev in starešin.
44 Noyudo jandhok osechano kodgi ranyisi mobiro timo kowacho niya, “Ngʼat ma wangʼ ananyodhi e En, makeuru mondo udhi kode kurite ma ok onyal ringo otony.”
In tisti, ki ga je izdal, jim je dal znak, rekoč: »Kogarkoli bom poljubil, ta isti je on; primite ga in ga varno odvedite proč.«
45 Judas nopusore piyo piyo nyaka ir Yesu, mowachone niya, “Rabi!” bangʼe to onyodhe.
In brž, ko je prišel, je nemudoma šel k njemu in reče: »Učitelj, učitelj; « in ga poljubil.
46 Jogo ne ondhiyo Yesu kendo negimake.
Oni pa so svoje roke položili nanj ter ga prijeli.
47 To achiel kuom joma nochungʼ machiegni nowuodho liganglane kendo notongʼo jatij jadolo maduongʼ mi ochodo ite oko.
Eden izmed tistih, ki je stal poleg, pa je izvlekel meč in udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal uho.
48 Yesu nowachone joma nobiro makego niya, “Uwuokna oko mondo umaka ka utingʼo ligengni kod arunge mana ka gima an jatend koko mar jo-jendeke nangʼo?
In Jezus je odgovoril ter jim rekel: »Ali ste prišli ven, da me primete kakor zoper tatu, z meči in s palicami?
49 Pile ka pile an kodu ka apuonjo e laru mag hekalu, to ne ok umaka. To koro ndiko nyaka chop kare.”
Dnevno sem bil z vami v templju in poučeval, pa me niste prijeli, toda pisma morajo biti izpolnjena.«
50 Eka ji duto noweye moringo odhi.
In vsi so ga zapustili ter pobegnili.
51 Wuowi moro matin mane ni duk, mane orwako law abola, noyudo luwo bangʼ Yesu. Kane gi liwe mi gimake, nopusore nigi,
Sledil pa mu je nek mladenič, ki je imel okoli svojega nagega telesa ogrnjeno laneno oblačilo; in mladeniča so zgrabili,
52 moringo otony ka en duk, moweyo nyaka sukane kanyo.
ta pa je pustil laneno oblačilo in nag pobegnil od njih.
53 Negikawo Yesu gitero ir jadolo maduongʼ mi jodolo madongo duto gi jodongo kaachiel gi jopuonj chik nochokore kaachiel.
In Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku; in z njim so bili zbrani vsi visoki duhovniki in starešine in pisarji.
54 Petro noluwo bangʼe gichien, modonjo kode nyaka e laru mar jadolo maduongʼ. Kanyo nobetie piny kaachiel gi jorito, kooyo mach e dwol.
In Peter mu je sledil od daleč, celó v palačo vélikega duhovnika; in sedèl je s služabniki ter se grel pri ognju.
55 Jodolo madongo gi jobuch Sanhedrin duto ne manyo ketho mane ginyalo donjonego Yesu mondo gingʼadne buch tho, to ne ok giyudo ketho moro amora kuome.
In visoki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje zoper Jezusa, da ga usmrté, pa niso našli nobenega.
56 Ji mangʼeny bende ne jimbone wach ka giketo ketho mag miriambo e wiye, to wechegi ne ok chalre.
Kajti mnogo jih je krivo pričalo proti njemu, toda njihova pričevanja se niso ujemala.
57 Bangʼe jomoko nochungʼ modonjone gi miriambo kawacho niya,
In tam so vstali nekateri in krivo pričali proti njemu, rekoč:
58 “Ne wawinjo jali kawacho ni, ‘Abiro muko hekalu ma dhano ogeroni eka bangʼ ndalo adek to, abiro gero machielo ma ok olos gi lwet dhano.’”
»Slišali smo ga reči: ›Uničil bom ta tempelj, ki je narejen z rokami in v treh dneh bom zgradil novega, narejenega brez rok.‹«
59 To kata mana gin bende wechegi ne ok chalre.
Toda niti tako se njihova pričevanja niso ujemala.
60 Eka jadolo maduongʼ nochungʼ malo e nyimgi mopenjo Yesu niya, “Dak idwok wachno? Ma wach manade ma jogi wacho kuomini?”
Véliki duhovnik pa je vstal, [stopil] v sredo in vprašal Jezusa, rekoč: »Nič ne odgovarjaš? Kaj je to, kar ti pričajo zoper tebe?«
61 To Yesu nolingʼ alingʼa thi ma ok odwoke. Jadolo maduongʼ nochako openje niya, “In e Kristo ma Wuod Nyasaye Mangima koso?”
Vendar je ohranil svoj mir in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je ponovno vprašal in mu rekel: »Ali si ti Kristus, Sin Blagoslovljenega?«
62 Yesu nodwoke niya, “Ee, An. To unune Wuod Dhano kobet e bat korachwich mar Jal Maratego kendo kolor oa e boche polo.”
In Jezus je rekel: »Jaz sem, in videli boste Sina človekovega sedeti na desnici moči in prihajati na oblakih neba.«
63 Jadolo maduongʼ noyiecho lepe kowacho niya, “Pod wadwaro joneno mamoko nangʼo?
Tedaj je véliki duhovnik raztrgal svoja oblačila in reče: »Kaj nam je treba nadaljnjih prič?
64 Un uwegi usewinjo koyanyo Nyasaye. Uparo nade?” Giduto ne gikwede kaka ngʼat mowinjore githo.
Slišali ste bogokletje, kaj mislite?« In vsi so ga obsodili, da je kriv smrti.
65 Eka jomoko nochako ngʼulo olawo kuome. Negitweyo wangʼe mi gigoye ngum, kagiwacho niya, “Hul ane ngʼa mogoyi.” Askeche to nongʼwane ka girodhe.
Nekateri pa so začeli pljuvati nanj in zakrivati njegov obraz ter ga klofutati in mu govoriti: »Prerokuj.« Služabniki pa so ga udarjali z dlanmi svojih rok.
66 Kane oyudo Petro obet oko e laru, achiel kuom nyiri matiyone jadolo maduongʼ nobiro machiegni.
In ko je bil Peter spodaj v palači, pride ena izmed služabnic vélikega duhovnika.
67 Ka noneno Petro kaoyo mach, nodhi machiegni kode morange matut, bangʼe owachone niya, “In bende ne in gi ja-Nazareth miluongo ni Yesu.”
In ko je videla Petra, kako se greje, ga je pogledala in rekla: »In tudi ti si bil z Jezusom Nazarečanom.«
68 To Petro nokwere kawacho niya, “Ok angʼeyo kendo kata winjo ok awinj tiend gima iwachono.” Bangʼe noa kanyo odhi e dhorangach.
Vendar je zanikal, rekoč: »Ne vem niti ne razumem kaj praviš.« In odšel je ven v preddverje, petelin pa je zakikirikal.
69 Ka nyako ma jatichno nochako onene e dhorangach, nochako owacho ne joma ochungʼ kanyo niya, “Ngʼatni en achiel kuomgi.”
In služkinja ga je ponovno videla in začela govoriti tem, ki so stali poleg: »Ta je eden izmed njih.«
70 To Petro nochako okwer kendo. Bangʼ kinde matin joma nochungʼ machiegni nowacho ne Petro niya, “adier in achiel kuomgi, nimar in ja-Galili.”
On pa je ponovno zanikal. In malce kasneje so tisti, ki so stali poleg, ponovno rekli Petru: »Zagotovo si eden izmed njih, kajti Galilejec si in tvoje narečje se ujema k temu.«
71 To en nochako kwongʼore mowachonegi koramo niya, “Ok angʼeyo ngʼat muwuoyo kuomeno.”
Vendar je začel preklinjati in prisegati, rekoč: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.«
72 Gikanyono thuon gweno nokok kendo mar ariyo. Eka Petro noparo wach mane oyudo Yesu osewachone niya, “Kapok thuon gweno okok nyadiriyo to wangʼ inikweda nyadidek.” Wachno nobedone malit mi nochako ywak.
In petelin je drugič zapel. Peter pa se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« Ko pa je o tem premišljeval, je zajokal.
