Tim Jo-Lawi 26
1 Kik ulos kido moro amora mopa kata chungo siro moro milamo bende kidi moro amora mopa kik yud e pinyu kukulorune kulame. An e Jehova Nyasaye ma Nyasachu.
»V svoji deželi si ne boste delali nobenih malikov niti rezanih podob, niti si dvigovali stoječe podobe, niti si postavljali kakršnekoli podobe iz kamna, da bi se priklanjali k njej, kajti jaz sem Gospod, vaš Bog.
2 Rituru Sabato maga, kendo luoruru kara maler mar lemo. An e Jehova Nyasaye.
Držali se boste mojih šabat in spoštovali moje svetišče. Jaz sem Gospod.
3 Ka urito buchena kendo urito chikena,
Če se ravnate po mojih zakonih in se držite mojih zapovedi in jih izpolnjujete,
4 to abiro kelonu koth e kinde mowinjore, kendo pinyu nochieg cham mi yiendeu nonyag olembe.
potem vam bom dal dež v pravšnjem obdobju in dežela bo obrodila svoj donos in poljska drevesa bodo obrodila svoj sad.
5 Ubiro dino cham nyaka chop kinde muponoe mzabibu kendo ubiro pono mzabibu nyaka chop kinde muchwoyoe bende ubiro bedo gi chiemo moromou kendo ubiro dak gi kwe e pinyu.
Vaša mlatev bo segla do trgatve in trgatev bo segla do časa setve in jedli boste svoj kruh do sitega in varno prebivali v svoji deželi.
6 Anamiu kwe e pinyu, mi ununindi maonge ngʼama nomiu luoro. Anatieki ondiegi duto e dieru kendo ligangla ok nomonju kata matin.
V deželi bom dal mir in ulegli se boste in nihče vas ne bo prestrašil, in odstranil bom zle zveri iz dežele niti skozi vašo deželo ne bo šel meč.
7 Unuriemb jowasiku duto e dieru kendo ununeg-gi.
Pregnali boste svoje sovražnike in oni bodo pred vami padli pod mečem.
8 Jou abich nobed gi teko mar riembo ji mia achiel, kendo jou mia achiel nobed gi teko mar riembo ji gana apar, kendo ununeg wasiku.
Pet izmed vas jih bo preganjalo sto in sto izmed vas bo desettisoče pognalo v beg in vaši sovražniki bodo pred vami padli pod mečem.
9 Abiro olonu gweth, kendo abiro miyo unywol mi ununyaa mathoth, kendo abiro chopo singruok duto mane atimo kodu.
Kajti ozrl se bom na vas in vas naredil rodovitne in vas namnožil in z vami vzpostavil svojo zavezo.
10 Cham mag higa makadho manie decheu noromu chamo nyaka chop kinde ma ugologie oko mondo uyud thuolo mar rwako cham manyien.
Jedli boste staro zalogo in staro boste zaradi nove prinesli naprej.
11 Abiro loso kar dakna e dieru kendo ok anajwangʼu kata matin.
Med vami bom postavil svoje šotorsko svetišče, in moja duša vas ne bo prezirala.
12 Anawuoth e dieru mi nabed Nyasachu, kendo unubed joga.
Med vami bom hodil in bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo.
13 An e Jehova Nyasaye ma Nyasachu mane ogolou e piny Misri, mondo kik ubed wasumb jo-Misri kendo ne aturo lodi mane otwenu mi koro sani uwuotho tir.
Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki vas je privedel iz egiptovske dežele, da ne bi bili njihovi služabniki; in jaz sem zlomil vezi vašega jarma in storil, da hodite pokonci.
14 To ka unutamru winja ma ok urito chikenago duto,
Toda če mi ne boste prisluhnili in ne boste izpolnjevali vseh teh zapovedi
15 ma udagi buchena kendo uchayo chikena, ma ok urito chikena duto ma uketho singruok mara mane atimo kodu,
in če boste prezirali moje zakone ali če vaša duša prezira moje sodbe, tako da ne boste izpolnjevali vseh mojih zapovedi, temveč da prelamljate mojo zavezo,
16 to koro ngʼeuru chuth ni mae e kaka abiro timonu: Anapou gi masira kod tho marach, gi tuo mayuyo wangʼ gi tuo mamiyo del dhe. Cham ma upidho ok nokonyu kata matin nikech jowasiku ema nochamgi.
bom tudi jaz to storil vam; čez vas bom določil celo strahoto in uničenje in gorečo vročico, ki bo použila oči in povzročila bridkost srca, in svoje seme boste sejali zaman, kajti pojedli ga bodo vaši sovražniki.
17 Anabed ka asin kodu mi wasiku nolou e lweny kendo gininegu; unubed e bwo loch jowasiku, kendo unubwogru gi ngʼwech kata kaonge joma lawou.
Svoj obraz bom naravnal zoper vas in vi boste umorjeni pred svojimi sovražniki. Tisti, ki jih sovražite, bodo kraljevali nad vami in bežali boste, ko vas nihče ne zasleduje.
18 Kata bangʼ timo magi duto kapod ok unyal winja, to anakumu nyadibiriyo kuom richo duto.
In če mi zaradi vsega tega še ne boste hoteli prisluhniti, potem vas bom zaradi vaših grehov sedemkrat bolj kaznoval.
19 Anatiek sunga mar wich teko ma un-go, kendo anami polo rieny ka chuma, kendo piny mwalo nodog matek ka mula.
Zlomil bom ponos vaše moči in vaše nebo bom naredil kakor železo in vašo zemljo kakor bron,
20 Ubiro ketho tekreu kayiem nono, kuchwoyo cham nimar chambu ok nochiegi, kata yedheu bende ok nonyag olembe.
in vaša moč bo porabljena v prazno, kajti vaša dežela ne bo obrodila svojega donosa niti drevesa dežele ne bodo obrodila svojega sadja.
21 Kapod usikona mana gi wich teko kendo udagi winja, to anakelnu masiche moloyo nyadibiriyo maromre gi richou.
Če hodite nasprotno meni in mi ne boste prisluhnili, bom glede na vaše grehe nad vas privedel sedemkrat več nadlog.
22 Abiro oronu le mag bungu mondo oked kodu kendo ginineg nyithindo kaachiel gi jambu mi unudongʼ manok kendo yoreu nodongʼ nono maonge joma wuothoe.
Prav tako bom med vas poslal divje zveri, ki vas bodo oropale vaših otrok in vam uničile vašo živino in vas naredile maloštevilne, in vaše visoke poti bodo zapuščene.
23 Kobedo ni pod ok udwogo ira kata bangʼ timonu magi duto, kendo udhi mana nyime gi wich teko,
Če ne boste po meni poboljšani s temi stvarmi, temveč boste hodili nasprotno meni,
24 to an bende nanyisu wich teko, mi anamiu kum moloyo nyadibiriyo nikech richou.
potem bom tudi jaz hodil nasprotno vam in vas še sedemkrat kaznoval za vaše grehe.
25 Kendo anakel lweny e dieru mondo achulgo kuor kuom ketho singruok mane atimo kodu, kendo kinde duto manuchokru e miechu to nagou gi tuoche kendo wasiku nomaku.
Nad vas bom privedel meč, ki bo maščeval spor moje zaveze, in ko boste zbrani skupaj znotraj svojih mest, bom med vas poslal kužno bolezen, vi pa boste izročeni v sovražnikovo roko.
26 Anami chiembu doko manok kendo mon apar notedi e agulu achiel. Ginipimnu chiemo e rapim, kendo kata kuchiemo to onge ngʼama noyiengʼ.
In ko zlomim oporo vašega kruha, bo deset žensk peklo vaš kruh v eni peči in vaš kruh vam bodo ponovno izročali po teži, in jedli boste, pa ne boste nasičeni.
27 Kobedo ni pod ok udwogo ira kata bangʼ timonu magi duto, kendo udhi mana nyime gi wich teko,
Če mi zaradi vsega tega ne boste prisluhnili, temveč boste hodili nasprotno meni,
28 to an bende nasik kodu gi wich teko gi mirimba mager, kendo anakumu moloyo nyadibiriyo gi mirimba mager nikech richou.
potem bom tudi jaz v razjarjenosti hodil nasprotno vam, in jaz, celo jaz, vas bom sedemkrat kaznoval za vaše grehe.
29 Unucham ring yawuotu kod nyiwu.
Jedli boste meso svojih sinov in meso svojih hčera boste jedli.
30 Anaketh kuondeu motingʼore gi malo, kendo anamuki kendeu muwangʼoe ubani. Anaket ringreu motho kuom nyiseche manono kendo anajwangʼu chuth.
Uničil bom vaše visoke kraje in posekal vaše podobe in vaša trupla vrgel na trupla vaših malikov in moja duša vas bo prezirala.
31 Miechu madongo biro bedo gundni, kuondeu maler mag lemo abiro ketho, kendo ok anayie winjo tik mangʼwe ngʼar mag misengini mau.
Vaša mesta bom opustošil in vaša svetišča privedel do uničenja in ne bom vonjal vonja vaših prijetnih dišav.
32 Anaketh pinyu kendo jowasiku mabiro dakie nohum nono.
Deželo bom privedel v opustošenje, in vaši sovražniki, ki v njej prebivajo, bodo osupli nad tem.
33 Abiro keyou e kind ogendini, anagol ligangla mi alawu. Pinyu nodongʼ gunda, kendo miechu madongo nokethi chuth.
Razkropil vas bom med pogane in za vami bom izvlekel meč, in vaša dežela bo zapuščena in vaša mesta opustošena.
34 E kinde duto ma pinyu nodongʼ gunda, ka un to asekeyou udak e kind wasiku; pinyu nobed ma ok opur mondo ochulgo Sabato maga duto mane ok urito.
Potem bo zemlja uživala vse svoje šabate, dokler ta leži zapuščena in ste vi v deželi svojih sovražnikov, torej takrat bo dežela počivala in uživala svoje šabate.
35 E kinde duto ma pinyu nodongʼ gunda kamano, enobed ma ok opure, ka oritogo Sabato duto mane ok oyweyoe e kinde mane udak kuno.
Dokler ta leži zapuščena, bo počivala, ker ni počivala na vaše šabate, ko ste prebivali na njej.
36 To kuom jou modongʼ ka ngima e piny wasikgi, ginto anagogi kod kihondko e piny wasikgi, ma kata ka yamo okwadho it oboke maponi giwinjo, to giniwuog gi ngʼwech. Giniringi mana ka joma wasigu lawo gi ligangla mi gipodh piny kata obedo ni onge ngʼama lawogi.
Nad tiste, ki so izmed vas ostali živi, bom v deželi njihovih sovražnikov v njihova srca poslal slabotnost, in zvok majajočega lista jih bo pregnal; pobegnili bodo kakor bežanje pred mečem; padli bodo, ko jih nihče ne zasleduje.
37 Ginituomre kendgi giwegi mana ka joma wasigu lawo gi ligangla, kata obedo ni onge ngʼama lawogi. Omiyo ok unuyud teko mar kedo gi wasiku.
Padli bodo drug na drugega, kakor bi bilo to pred mečem, ko nihče ne zasleduje in nobene moči ne boste imeli, da obstanete pred svojimi sovražniki.
38 Unulal nono e kind ogendini, kendo wasiku notieku.
Propadli boste med pogani in dežela vaših sovražnikov vas bo požrla.
39 Joma otony e dieru mane odongʼ kangima e pinje mag wasiku nobed ka dendgi dhi adhiya nikech richogi kendo nikech richo mag kweregi, mana machal kaka notimore ni kweregi.
Tisti, ki so ostali izmed vas, bodo hirali v svoji krivičnosti v deželah svojih sovražnikov in tudi v krivičnostih svojih očetov bodo hirali z njimi.
40 Bangʼ mae gibiro hulo richogi gi richo kweregi mane omiyo giweya kaachiel gi richo mane omiyo gibedo wasika,
Če bodo priznali svojo krivičnost in krivičnost svojih očetov, s svojimi prestopki, ki so jih zagrešili zoper mene in da so tudi hodili nasprotno meni,
41 mane omiyo abedo kodgi mamon kendo mane omiyo aterogi e piny wasikgi, eka bangʼe chunygi ma ok oyie kaka adwaro nobolre, mi giniyud kum kuom richogi,
in da sem tudi jaz hodil nasprotno njim in jih privedel v deželo njihovih sovražnikov; če bodo potem njihova neobrezana srca ponižana in oni potem sprejmejo kaznovanje svoje krivičnosti,
42 eka abiro paro singruok mane atimo gi Jakobo kendo gi Isaka kendo gi Ibrahim, kendo anapar pinyu.
potem se bom spomnil svoje zaveze z Jakobom in tudi svoje zaveze z Izakom in tudi svoje zaveze z Abrahamom se bom spomnil, in spomnil se bom dežele.
43 Piny to nodongʼ gunda nikech joma odakie osea, kendo obiro nindo ka ok opure mondo ochulgo Sabato duto mane ok oyweyoe. Giniyud kum kuom richogi nikech ne gichayo chikena kod buchena.
Tudi dežela bo od njih zapuščena in uživala bo svoje šabate, medtem ko brez njih leži zapuščena, oni pa bodo sprejeli kaznovanje svoje krivičnosti. Ker, celo ker so prezirali moje sodbe in ker je njihova duša prezirala moje zakone.
44 “Kata kamano, kata obedo ni gin e piny wasikgi, to ka anawitgi kendo ok anajwangʼ-gi kata tiekogi chuth, mi aketh singruok mane atimo kodgi. An Jehova Nyasaye ma Nyasachgi.
In kljub vsemu temu, ko bodo v deželi svojih sovražnikov, jih ne bom zavrgel niti jih ne bom preziral, da bi jih popolnoma uničil in da bi prelomil svojo zavezo z njimi, kajti jaz sem Gospod, njihov Bog.
45 Nikech aherogi, omiyo anapar singruok mane atimo gi kweregi, mane agolo e piny Misri mana kane ogendini neno mondo an Jehova Nyasaye abed Nyasachgi.”
Temveč se bom zaradi njih spomnil zaveze njihovih prednikov, ki sem jih privedel iz egiptovske dežele pred očmi poganov, da bi bil lahko njihov Bog. Jaz sem Gospod.«
46 Magi e buche, chike kod yore mane Jehova Nyasaye omiyo jo-Israel e Got Sinai kokadho kuom Musa.
To so zakoni in sodbe ter postave, ki jih je po Mojzesovi roki Gospod sklenil med njim in Izraelovimi otroki na gori Sinaj.
