Johana 4
1 Jo-Farisai nowinjo ni joma Yesu ne oseloko obedo jopuonjre, kendo obatiso ne ngʼeny moloyo jopuonjre Johana,
Ko je torej Gospod izvedel, kako so farizeji slišali, da je Jezus pridobil in krstil več učencev kakor Janez,
2 kata obedo ni Yesu owuon ne ok batiso ji, to jopuonjrene ema ne timo kamano.
(čeprav Jezus sam ni krščeval, temveč njegovi učenci),
3 Kane Ruoth owinjo wachni, noa Judea mochako odok Galili.
je zapustil Judejo in ponovno odšel v Galilejo.
4 To nochune ni nyaka okadh e piny Samaria.
Brezpogojno pa je moral iti skozi Samarijo.
5 Kuom mano, nochopo e dala moro e piny Samaria miluongo ni Sukar, mane ni machiegni gi puodho mane Jakobo omiyo Josef wuode.
Potem je prišel v samarijsko mesto, ki se imenuje Sihár, blizu kosa zemljišča, ki ga je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.
6 Soko Jakobo ne ni kanyo, kendo Yesu ne koro ool gi wuoth, omiyo nobet piny e dir sokono. Ne en kar sa auchiel mar odiechiengʼ.
Torej tam [pa] je bil Jakobov vodnjak. Jezus zatorej, opešan od svojega potovanja, tako sede na vodnjak; bilo pa je okoli šeste ure.
7 E sechego chi Samaria moro nobiro umbo pi, mi Yesu nowachone niya, “Yie imiya pi amodhi.”
Tja prihaja ženska iz Samarije, da zajame vode. Jezus ji reče: »Daj mi piti.«
8 (Mano noyudo ka jopuonjrene osedhi Sukar mondo ongʼiew chiemo.)
(Kajti njegovi učenci so odšli proč v mesto, da kupijo hrano.)
9 Chi Samaria-no nowachone niya, “In ja-Yahudi, an to an chi Samaria. Ere kaka ikwaya pi modho?” (Donge ingʼeyo ni jo-Yahudi ok winjre gi jo-Samaria.)
Potem mu ženska iz Samarije reče: »Kako je to, da ti, ki si Jud, prosiš piti od mene, ki sem ženska iz Samarije? Kajti Judje s Samarijani nimajo nobenega opravka.«
10 Yesu nodwoke niya, “Ka dine ingʼe mich Nyasaye kendo ingʼe jal makwayi pi mondo omodhi, to dikwaye pi momiyi pi mar ngima.”
Jezus je odgovoril in ji rekel: »Če bi poznala Božji dar in kdo je, ki ti govori: ›Daj mi, da pijem, ‹ bi prosila od njega in dal bi ti žive vode.«
11 Dhakono nowachone niya, “Jaduongʼ, ionge gi gima inyalo tuomogo pi, kendo sokoni bende tut. Pi ngimano to inyalo yud kanye?
Ženska mu reče: »Gospod, nimaš s čim zajeti, vodnjak pa je globok. Od kod imaš potem to živo vodo?
12 Iparo ni iduongʼ moloyo Jakobo kwarwa mane omiyowa sokoni, kendo nomodho pige en owuon kaachiel gi yawuote, gi jambe kod dhoge?”
Ali si ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal vodnjak in je od tega pil on sam in njegovi otroci in njegova živina?«
13 Yesu nodwoke niya, “Ngʼato ka ngʼato mamodho pigni riyo biro chako loye,
Jezus je odgovoril in ji rekel: »Kdorkoli pije od te vode, bo ponovno žejen,
15 Dhakono nowachone niya, “Jaduongʼ, yie imiyae pigno mondo riyo kik chak loya, kendo kik asik ka achandora gi biro ka pile pile mondo aom pi.”
Ženska mu reče: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna niti ne bom hodila sèm zajemat.«
16 Yesu nodwoke niya, “Dhi iluong chwori eka iduogi.”
Jezus ji reče: »Pojdi, pokliči svojega soproga in pridi sèm.«
17 Nodwoke niya, “Aonge gi dichwo.” Yesu nowachone niya, “In kare kuom wacho ni ionge gi dichwo.
Ženska je odgovorila in rekla: »Nimam soproga.« Jezus ji je rekel: »To si dobro povedala: ›Nimam soproga, ‹
18 Adiera en ni isebedo gi chwo abich, kendo ngʼat makoro in-go sani bende ok chwori. Gima isewachono en adier.”
kajti imela si pet soprogov in ta, ki ga imaš sedaj, ni tvoj soprog. To si iskreno povedala.«
19 Dhakono nowachone niya, “Jaduongʼ, nenorena ni in janabi.
Ženska mu reče: »Gospod, zaznavam, da si prerok.
20 Kwerewa ne lemo ewi godni, to un jo-Yahudi to uwacho ka uramo ni Jerusalem ema nyaka walamie.”
Naši očetje so oboževali na tej gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer morajo ljudje oboževati.«
21 Yesu nodwoke niya, “Nyarwa, yie koda; ndalo biro ma ok unulam Wuoro ewi godni kata ei Jerusalem.
Jezus ji reče: »Ženska, veruj mi, prihaja ura, ko ne boste oboževali Očeta ne na tej gori niti ne v Jeruzalemu.
22 Un jo-Samaria ulamo gima ukia, nimar warruok aa kuom jo-Yahudi.
Vi obožujete, česar ne poznate. Mi vemo kaj obožujemo, kajti rešitev duš je od Judov.
23 Kata kamano kinde biro, kendo osechopo, ma joma lemo gadier nolam Wuoro e yo ma Roho dwaro kendo gadiera, joma lamo kamano ema Wuoro dwaro.
Toda prihaja ura in je sedaj, ko bodo pravi oboževalci oboževali Očeta v duhu in resnici, kajti Oče išče takšne, da ga obožujejo.
24 Nyasaye en Roho, omiyo joma lame nyaka lame e yo ma Roho dwaro kendo gadiera.”
Bog je Duh, tisti pa, ki ga obožujejo, ga morajo oboževati v duhu in v resnici.«
25 Dhakono nowacho niya, “Angʼeyo ni in Mesia” (miluongo ni Kristo) “mane onego bi kendo ka obiro, to enonyiswa tiend weche duto.”
Ženska mu reče: »Vem, da prihaja Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo povedal vse stvari.«
26 Eka Yesu nonyise ratiro niya, “An ma awuoyo kodini An e En.”
Jezus ji reče: » Jaz, ki ti govorim, sem ta.«
27 E sechego jopuonjrene noduogo, kendo ne giwuoro kane giyude kowuoyo gi dhako. To onge ngʼama nopenjo niya, “Angʼo midwaro kuom dhakoni?” kata niya, “Iwuoyo kode nangʼo?”
Zatem pa so prišli njegovi učenci in se čudili, da se je pogovarjal z žensko, vendarle noben človek ni rekel: ›Kaj iščeš?‹ ali: ›Zakaj govoriš z njo?‹
28 Eka dhakono noweyo dapige kanyo, kendo nowuok odok dala mi owachone ji niya,
Tedaj je ženska pustila svojo posodo za vodo in odšla svojo pot v mesto ter reče ljudem:
29 “Biuru uneye ngʼama osenyisa gik moko duto ma asetimo. Donge jalni dibed Kristo?”
»Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse stvari, ki sem jih kdaj storila. Ali ni to Kristus?«
30 Joma odak e dalano duto nowuok kadhi ire.
Potem so odšli iz mesta in prišli k njemu.
31 To e sechego jopuonjrene nosiko kajiwe niya, “Rabi, chamie gimoro.”
Medtem pa so ga njegovi učenci prosili, rekoč: »Učitelj, jej.«
32 To nowachonegi niya, “An gi chiemo ma achamo ma ukia gimoro amora kuome.”
Vendar jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.«
33 Eka jopuonjrene nowacho e kindgi giwegi niya, “Dibed ni ngʼato osekelone chiemo?”
Zato so učenci drug drugemu rekli: »Ali mu je katerikoli človek prinesel kaj za jesti?«
34 Yesu nowachonegi niya, “Chiemba en timo dwach Jal mane oora kendo tieko tichne.
Jezus jim reče: »Moja hrana je, da izvršim voljo tistega, ki me je poslal in da zaključim njegovo delo.
35 Donge uwacho ni, ‘Odongʼ dweche angʼwen to ndalo keyo chopo’? Awachonu ni utingʼ wengeu malo urang puothe! Gisechiek giromo keyo.
Ali ne pravite: ›Še štiri mesece in potem prihaja žetev?‹ Glejte, povem vam: ›Povzdignite svoje oči in poglejte na polja, kajti že so bela za žetev.‹
36 Kata mana sani ngʼat ma keyo ichulo pokne, kendo ochoko olembe mochiek ne ngima mochwere, mondo omi jachwoyo, kaachiel gi jakeyo, obed mamor kanyakla. (aiōnios g166)
In kdor žanje, prejema plače in zbira sad za večno življenje, da se lahko skupaj veselita oba, kdor seje in kdor žanje. (aiōnios g166)
37 Mana kaka ngero mawacho ni, ‘Ngʼato achiel chwoyo, to ngʼato machielo keyo’ en adier.
In v tem je ta beseda resnična: ›Eden seje, drugi pa žanje.‹
38 Ne aorou mondo uka gima ne ok utiyone. Jomoko nono osetiyo tich matek moloyo, to un useyudo konyruok kuom tichgi matek.”
Pošiljam vas, da požanjete to, za kar niste priložili nobenega truda. Drugi ljudje so se trudili, vi pa ste vstopili v njihove napore.«
39 Jo-Samaria mangʼeny moa e dalano noyie kuom Yesu nikech neno mane dhakono otimonigi kowacho niya, “Ne onyisa gik moko duto ma asetimo.”
In mnogi izmed Samarijanov iz tega mesta so verovali vanj zaradi besed ženske, ki je pričevala: »Povedal mi je vse, kar sem kdaj storila.«
40 Kuom mano, ka jo-Samaria nobiro ir Yesu, negisaye mondo omed bet kodgi, mi nobet kodgi kuom ndalo ariyo.
Torej ko so Samarijani prišli k njemu, so ga rotili, da bi ostal z njimi. In ostal je tam dva dni.
41 Omiyo ji mangʼeny moko bende noyie kuom Yesu nikech weche mane owachonegi.
In veliko več jih je verovalo zaradi njegove lastne besede.
42 Negiwachone dhakono niya, “Koro wayie, ok nikech weche mane iwacho kende; to wasewinje gi itwa wawegi, kendo wangʼeyo gadier ni jalni en Jawar mar piny.”
Ženski pa so rekli: »Sedaj verjamemo, ne zaradi tvojih besed, kajti sami smo ga slišali in vemo, da je ta zares Kristus, Odrešenik sveta.«
43 Bangʼ ndalo ariyogo, nowuok modhi Galili.
Torej po dveh dneh je odšel od tam in šel v Galilejo.
44 (Mano noyudo ka Yesu owuon nosewacho ni janabi ok mi duongʼ e pinygi owuon.)
Kajti Jezus je sam izpričal, da prerok v svoji lastni deželi nima spoštovanja.
45 Kane ochopo Galili, jo-Galili norwake. Ne giseneno gik moko duto mane osetimo Jerusalem chiengʼ Sap Pasaka, nimar gin bende ne gin kuno.
Potem ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse stvari, ki jih je na praznik storil v Jeruzalemu, kajti tudi sami so odšli na praznik.
46 Nochako olimo dala mar Kana, manie piny Galili, kama ne oloke pi divai. To ne nitie jatelo moro ma wuode ne tuo Kapernaum.
Tako je Jezus ponovno prišel v galilejsko Kano, kjer je vodo spremenil v vino. Tam pa je bil nek visoki plemič, čigar sin je bil bolan v Kafarnáumu.
47 Kane ngʼatni owinjo ni Yesu osechopo Galili koa Judea, nodhi ire mosaye mondo odhi ochang wuode mane chiegni tho.
Ko je slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je odšel k njemu in ga rotil, da bi prišel dol in ozdravil njegovega sina, kajti ta je bil na točki smrti.
48 Yesu nowachone niya, “Angʼeyo ni ka ok uneno honni gi ranyisi, to ok ubi yie.”
Tedaj mu je Jezus rekel: »Razen če ne vidite znamenj in čudežev, ne boste verovali.«
49 Jatelono nowachone niya, “Jaduongʼ, yie idhi koda kapok nyathina otho.”
Visoki plemič mu reče: »Gospod, pridi dol, preden moj otrok umre.«
50 Yesu nodwoke niya, “Dhiyo, wuodi dhi bedo mangima.” Ngʼatno norwako wach mane Yesu owachoneno, mi noa odhi.
Jezus mu reče: »Pojdi svojo pot, tvoj sin živi.« In mož je verjel besedi, ki mu jo je Jezus govoril in je odšel svojo pot.
51 Kane oyudo pod en e yo odok dalane, jotichne noromone gi wach ni wuode koro ngima.
Ko je torej šel navzdol, so ga srečali njegovi služabniki in mu povedali, rekoč: »Tvoj sin živi.«
52 Kane ononogi mondo ongʼe ni en sa mane mane wuode ochangoe, negiwachone niya, “Midhusi nyoro oweye kar sa abiriyo.”
Potem je od njih poizvedel uro, ko je začel okrevati. In oni so mu rekli: »Včeraj ob sedmi uri ga je vročica pustila.«
53 Eka wuon nongʼeyo ni mano e sa nogono mane Yesu owachone niya, “Wuodi dhi bedo mangima.” Kuom mano, en kaachiel gi joode duto ne giyie kuom Yesu.
Tako je oče spoznal, da je bilo to ob isti uri, ob kateri mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In veroval je on sam in njegova celotna hiša.
54 Mano e hono mar ariyo mane Yesu otimo, ka nodonjo Galili koa Judea.
To je spet drugi čudež, ki ga je Jezus storil, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.
