Ayub 28
1 “Nitie kama ikunyoe fedha kod kama ilenyoe dhahabu.
Zagotovo obstaja žila za srebro in prostor za zlato, kjer ju prečiščujejo.
2 Chuma ikunyo koa e lowo, kendo mula ilenyo kigolo kuom kite.
Železo je vzeto iz zemlje in bron je staljen iz kamna.
3 Ji kunyo kite ma nengogi tek kuonde matut mogik kendo motimo mudho, omenyo nyaka ei buche maboyo miwuoro, nyaka kuonde molil ti, mondo onwangʼie kite mabeyo.
On postavlja konec temi in preiskuje vso popolnost: kamne iz teme in smrtno senco.
4 Opowo kor gode modhi mabor gi kuonde ma ji odakie, mochop nyaka kuonde ma ji ok wuothie; ka giliero e tonde marundore koni gi koni.
Poplava izbruhne ven, proč od prebivalca, celo vode, pozabljene od stopala. Posušene so, odtekle so proč od ljudi.
5 Lowo e kama chiemo wuokie, to pinyne ibaroe lwendni gi mach.
Glede zemlje, iz nje prihaja kruh, in pod njo je obrnjeno, kakor bi bil ogenj.
6 Lwendinigo ema kite ma nengogi tek miluongo ni Safir wuokie kendo buru ema otingʼo dhahabu.
Njeni kamni so mesto za safirje in ta ima zlati prah.
7 Kuom winy machamo ringʼo, onge moro amora mongʼeyo yore manie buchego, kendo onge achuth mosenene gi wangʼe.
Je steza, ki je nobena perjad ne pozna in ki je jastrebovo oko ni videlo.
8 Ondiegi mager pok nowuotho kuondego, kendo kata sibuor pok oruto kuno.
Levji mladiči je niso pomendrali niti krut lev ni šel mimo nje.
9 Ji baro lwanda matek ka chuma kendo thulo gode oko gie tiendegi.
Svojo roko izteguje nad skalo, gore prevrača pri koreninah.
10 Otucho kor lwanda; mi wengene ne mwandu duto manie kor gode.
Reke vrezuje med skalami in njegovo oko vidi vsako dragoceno stvar.
11 Omanyo kuonde ma aore ochakoree, mi okel gik mopandi e lela.
Poplave zvezuje pred poplavljanjem in stvar, ki je skrita, prinaša na svetlobo.
12 “To rieko to diyud kanye? Koso ere kuma ngʼeyo wuokie?
Toda kje se bo našla modrost? In kje je kraj razumevanja?
13 Dhano mangima ok ongʼeyo kaka iyude; kendo ok oyudre e piny joma ngima.
Človek ne ve za njeno vrednost niti je ni najti v deželi živih.
14 Kut wacho ni, ‘Oonge e iya;’ to nam wacho ni, ‘Oonge koda ka.’
Globina pravi: ›V meni je ni.‹ Morje pravi: ›Ta ni z menoj.‹
15 Ok nyal ngʼiewe gi dhahabu maler mogik kendo nengone ok nyal pim gi fedha.
Ni je moč dobiti za zlato niti ne bo srebro odtehtano za njeno vrednost.
16 Ok nyal ngʼiewe gi dhahabu mokuny Ofir, kata gi kite ma nengogi tek kaka Oniks kata Safir.
Ta ne more biti primerjana z zlatom iz Ofírja, z dragocenim oniksom ali safirjem.
17 Dhahabu kata kite mamil ma nengogi tek ok nyal pimego bende ok nyal pime gi gima olos gi dhahabu.
Zlato in kristal ji ne moreta biti enaka in njena zamenjava ne bo za dragocenosti iz čistega zlata.
18 Kit nam ma nengone tek kod kit ombo marieny ok di wuo kuomgi nikech nengo rieko oyombo nengo kit rubi maratiglo.
Nobene omembe ne bo narejene o koralah ali o biserih, kajti cena modrosti je nad rubini.
19 Kata mana kit topaz mokuny Kush ok nyal pim kode; ok nyal ngʼiewe gi dhahabu malerie mogik.
Topaz iz Etiopije ji ne bo enak niti ne bo ovrednotena s čistim zlatom.
20 “To rieko to diyud kanye? Koso ere kuma ngʼeyo wuokie?
Od kod potem prihaja modrost? In kje je kraj razumnosti?
21 Opondo ne wenge gik mangima duto, kendo opande koda kane winy mafuyo e kor polo.
Videti je, da je skrita pred očmi vseh živih in prikrita pred zračno perjadjo.
22 Kethruok gi tho jowacho ni, ‘Humbe kende ema osechopo e itwa!’
Uničenje in smrt pravita: ›O njeni slavi sva slišala s svojimi ušesi.‹
23 Nyasaye ema ongʼeyo yo miyudego kendo en kende ema ongʼeyo kama odakie,
Bog razume njeno pot in on pozna njen kraj.
24 nikech wengene okwako tungʼ piny gi tungʼ piny kendo oneno gimoro amora manie bwo polo.
Kajti gleda do koncev zemlje in vidi pod celotnim nebom,
25 Kane oguro teko mar yamo kendo opimo giko nembe,
ko naredi težo za vetrove in vode odmerja z mero.
26 kane ogolo chik ne koth kendo ogoro yor mil polo,
Ko je naredil odlok za dež in pot za bliskanje groma,
27 e kinde mane onenoe rieko mi opimo berne kaka chalo mi onwangʼo.
potem jo je videl in jo oznanja. Pripravlja jo, da, in razpoznava.
28 Kendo nowachone dhano ni, ‘Luoro Ruoth Nyasaye kelo rieko, kendo ka idwaro bedo gi ngʼeyo to nyaka iwe richo!’”
Človeku pa pravi: ›Glej, strah Gospodov, to je modrost; in oditi od zla je razumevanje.‹«
