< Chakruok 39 >

1 Koro Josef noseter Misri. Potifa ma ja-Misri mane en achiel kuom jatend Farao, kendo jaduongʼ od ruoth nongʼiewe kuom jo-Ishmael mane okele kanyo.
Alò, yo te pran Joseph desann an Égypte. Epi Potiphar, yon ofisye Farawon, kòmandan nan gad yo, te achte li nan men Izmayelit yo, ki te fè l desann la.
2 Jehova Nyasaye ne ni kod Josef kendo nogwedhe, kendo nodak e od ruodhe ma ja-Misri.
SENYÈ a te avèk Joseph, e li te byen reyisi. Li te lakay mèt li, Ejipsyen an.
3 Kane ruodhe oneno ni Jehova Nyasaye ne ni kode kendo ni Jehova Nyasaye nogwedho gik moko duto ma otimo,
Alò mèt li a te wè ke SENYÈ a te avèk li, e ke li te fè tout sa li te antreprann byen reyisi nan men l.
4 nobedo mamor gi Josef kendo Josef notiyone, Potifa nokete jarit ode kod mwandu duto mane en-go.
Konsa, Joseph te twouve favè nan zye li, e li te devni sèvitè pèsonèl li. Li te fè li chèf an tèt tout lakay li, e tout sa ke li te posede, li te mete yo sou chaj li.
5 Chakre ndalo mane okete jarit ode kendo jarit gik moko duto ma en-go, Jehova Nyasaye nogwedho gik moko duto mane ni e od ja-Misri nikech Josef. Jehova Nyasaye nogwedho gimoro amora mane Potifa nigo e ot kod e puodho.
Epi li te rive ke depi lè sa a li te fè li chèf lakay li, ak sou tout sa li te posede, ke SENYÈ a te beni lakay Ejipsyen an akoz Joseph. Benediksyon SENYÈ a te sou tout sa li te genyen, ni nan kay la, ni nan chan an.
6 Omiyo noweyo gik moko duto mane en-go e lwet Josef kaka jarit; makoro Potifa ne ok odewo rango gimoro amora makmana chiemo mane ochamo. Josef ne nigi chia kendo jaber.
Li te kite tout sa li te gen sou chaj Joseph. Konsa, li pa t okipe tèt li avèk anyen sof ke manje ke li te manje. Alò, Joseph te yon bo gason, ni nan fòm li, ni nan aparans li.
7 Kendo bangʼ kinde manok, chi ruodh Josef norange kagombe kendo nowachone niya, “Bi e kitanda ka mondo iriwri koda.”
Li te vin rive apre evènman sa yo, ke madanm Potiphar a, te gade Joseph avèk anvi. Konsa, li te di: “Vin kouche avè m.”
8 To Josef nodagi mowachone niya, “Ruodha ongʼeyo gimoro amora manie odni, gimoro amora ma en-go oseketo e lweta.
Men Joseph te refize. Li te di a madanm mèt li a: “Mèt mwen pa menm okipe li pou anyen ki nan kay la, e li te mete tout sa li posede sou chaj mwen.
9 Onge ngʼama nigi teko e odni moloya. Ruodha ok osetama gimoro amora manie odni makmana in, nikech in chiege. Koro ere kaka anyalo timo tim richo kendo makwero ma Nyasaye odagi?”
Nanpwen pèsòn nan kay sa a ki pi gran ke mwen, e li pa refize m anyen, sof ke ou menm, paske ou se madanm li. Kijan konsa, mwen ta kapab fè gwo mal sa a, e peche kont Bondye menm?”
10 To nodhi nyime kowachone Josef wechego odiechiengʼ kodiechiengʼ, to notamore riwore kode kata bedo bute.
Pandan li te pale avèk Joseph jou aprè jou, Joseph pa t koute l menm pou kesyon kouche avèk l, oswa pou li ta rete avè l.
11 Chiengʼ moro achiel Josef nodhi e od ruodhe mondo otim tije kaka pile kendo ne onge jatich moro amora e ot.
Alò li vin rive yon jou ke li te antre nan kay la pou fè travay li, e pa t gen lòt nan ouvriye lakay yo ki te andedan kay la.
12 Chi Potifa ne omake gilawe kendo owachone niya, “Bi mondo ibed koda e achiel!” To Josef noringo mowuok oko mar odno kendo noweyo lawe e lwet chi Potifa.
Konsa, Madanm nan te kenbe li pa vètman li. Li te di: “Kouche avè m!” Men li te kite vètman li nan men l, e te sove ale deyò.
13 Kane dhakono oneno ni Josef oweyo lawe e lwete kendo oringo owuok oko mar ot,
Lè Madanm nan te vin wè ke li te kite vètman li nan men l, e li te kouri deyò,
14 noluongo jotichge mag ot mowachonegi niya, “Neuru, ja-Hibraniani osekelnwa mondo okuod wiwa! Nodonjo ira ka mondo oriwre koda, to ne agoyo uwi matek.
li te rele tout gason ouvriye lakay li yo, e li te di yo: “Ou wè sa, li pote bannou yon Ebre ki pou vin fè jwèt avèk nou. Li te vin antre sou mwen pou kouche avè m, men mwen te rele fò.
15 Kane owinjo ka agoyo uwi matek mondo okonya, noringo moweyo lawe sa ma noringo owuok oko mar ot.”
Lè li tande ke m te leve vwa m pou rele fò, li te kite vètman li bò kote mwen, e li te sove ale kouri deyò.”
16 Dhakono nokano lawno nyaka chwore noduogo dala.
Konsa, li te kenbe vètman an kote li jiskaske mèt li te rive nan kay la.
17 Eka nowacho ne chwore wachni niya, “Jatich ma ja-Hibrania manyocha ikelonwa nobiro ira mondo okuod wiya.
Alò, li te pale avèk li ak pawòl sa yo: “Esklav Ebre ke ou te mennen bannou an, te antre kote mwen pou fè spò avè m,
18 To ka ne agoyo uwi mondo okonya, noweya gi nangane, kendo oringo owuok oko.”
men lè m te leve vwa m pou te rele fò, li te kite vètman li bò kote mwen pou te sove ale deyò.”
19 Ka ruodhe nowinjo gima chiege owachone kuom gima jatichne osetimone, iye nowangʼ matek.
Alò, lè mèt la te tande pawòl a madanm li yo, lè li te pale pou di: “Men sa esklav ou a te fè m nan,” li te vin brile avèk kòlè.
20 Ruodh Josef nomako Josef mokete e od twech, kamane ikanoe joma otwe mag ruoth. To kane Josef ni e od twech,
Konsa, mèt Joseph la te pran li e te mete li nan prizon, nan plas kote prizonye ki pou wa yo te ye. Epi li te la nan prizon an.
21 Jehova Nyasaye ne ni kode; notimone kech kendo nomiyo oyudo ngʼwono e nyim jorit joma ne otwe.
Men SENYÈ a te avèk Joseph. Li te fè li gras, e Li te fè li vin gen favè nan zye a chèf prizon an.
22 Kuom mano jaduongʼ mar od twech noketo Josef jatend joma otwe duto e od twech kendo Josef ema norito gik moko duto mane itimo kanyo.
Chèf Kasèl la te fè Joseph responsab tout prizonye yo ki te nan prizon an, jiskaske nenpòt sa ki te fèt ladann, li te vin responsab.
23 Jarit joma ni e od twech ne ok odewo rango gimoro amora mane oseketo e lwet Josef, nikech Jehova Nyasaye ne ni kod Josef kendo nogwedhe e gimoro amora mane otimo.
Chèf Kasèl la pa t sipèvize anyen ki te anba direksyon Joseph, paske SENYÈ a te avèk li, paske nenpòt sa li te fè, SENYÈ a te fè l pwospere.

< Chakruok 39 >